magistrsko delo
Jerica Jeke (Avtor), Žiga Laznik (Mentor)

Povzetek

Polži so gospodarsko pomembni škodljivci v kmetijstvu. Njihovo zatiranje največkrat poteka ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Biotično varstvo z uporabo parazitskih ogorčic polžev predstavlja alternativo pri zatiranju polžev. V Sloveniji so nedavno potrdili zastopanost parazitske ogorčice polžev Phasmarhabditis papillosa. Prvi rezultati kažejo, da ima tudi ta vrsta ogorčice zelo velik potencial pri biotičnem zatiranju polžev. Ker je znanje o tej vrsti zaenkrat zelo omejeno, so potrebne raziskave za boljše razumevanje delovanja te parazitske ogorčice. Rastline imajo zmožnost, da uporabijo različne obrambne načine za zmanjšanje škode ob napadu škodljivih organizmov. Za zmanjšanje škode je eden izmed posrednih načinov izločanje hlapljivih snovi (HS). Hlapljive snovi imajo lahko privabilni/odvračalni učinek na več skupin organizmov. Ta fenomen je bil potrjen pri uporabi entomopatogenih ogorčic, raziskav vezanih na uporabo parazitskih ogorčic polžev in HS pa je bilo do danes narejenih le nekaj. V naši raziskavi smo preučevali odziv vrste parazitske ogorčice P. papillosa na HS; terpinolen, ocimen, α-humulen, linalol in ß-kariofilen pri treh temperaturah (18, 20 in 24 °C). Zanimalo nas je ali imajo vpliv tudi na usmerjenost gibanja parazitske ogorčice polžev P. papillosa. Linalol se je izkazal kot repelent, medtem ko sta terpinolen in α-humulen pokazala šibek repelentni učinek. Snovi ocimen in ß-kariofilen nista imeli vpliva na usmerjenost gibanja ogorčice P. papillosa. Temperatura se je izkazala kot zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na gibanje POP. Vrsta P. papillosa je bila najbolj mobilna pri 20 °C, medtem ko je bilo gibanje pri 18 in 24 °C manj izrazito. Rezultati naše raziskave nakazujejo možnost optimizacije uporabe P. papillosa v programih biotičnega varstva rastlin.

Ključne besede

kemotaksija;parazitska ogorčica polžev;Phasmarhabditis papillosa;kemične snovi;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [J. Kučič]
UDK: 632.6:594.3:632.937.1:595.161:591.185.3(043.2)
COBISS: 97939459 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 150
Št. prenosov: 18
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Chemotaxis of slug parasitic nematode (Phasmarhabditis papillosa) on selected chemical compounds
Sekundarni povzetek: Slugs are economically important pests in agriculture. Their control is most often carried out using pesticides. Biological control using slug parasitic nematodes can offer an alternative in slug control. The presence of the parasitic nematode Phasmarhabditis papillosa was recently confirmed in Slovenia. The first results showed that this species of nematode also has a very high potential in biological control of slugs. As knowledge about this species is currently very limited, studies is needed that will allow us to better understand the workings of this parasitic nematode. Plants have the ability to use a variety of defensive ways to reduce damage when attacked by pests. To reduce the damage, one of the indirect ways is to eliminate volatile substances. Volatile substances can have an attractive / deterrent effect on several groups of organisms. This phenomenon has been confirmed in the use of entomopathogenic nematodes, and only a few studies have been done to date on the use of parasitic nematodes of slugs. In our study, we examined the response of the species P. papillosa to volatiles; terpinolene, ocimen, α-humulene, linalool and ß-caryophyllene at three temperatures (18, 20, and 24 °C). Linalool has been shown to be a repellent, while terpinolene and α-humulene have shown a weak repellent effect. Substances ocimen and ß-caryophyllene did not affect the direction of movement of the nematode P. papillosa. Temperature has been shown to be a very important factor influencing the movement. The P. papillosa species was most mobile at 20 °C, while the movement was less pronounced at 18 and 24 °C. The results of our study suggest the possibility of optimizing the use of P. papillosa in biological control.
Sekundarne ključne besede: chemotaxis;slug parasitic nematode;chemical compounds;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za agronomijo
Strani: IX, 34 f.
ID: 14562738