Povzetek

Purpose: The aim of this paper is to clarify the topic of the transition to Circular Economy, an expression of the European “Green New Deal”, which has several application consequences for the SGEI sector. Approach: The approach consists of examining the European policy framework, the most relevant aspects of the transposition of the 2018 waste directives for the domestic system, the new measures for local authorities and users, and the new “purpose” of the utilities industries based on sharing and environmental solutions. Findings: The study highlights the need for several practical adjustments in the implementation of Circular Economy: the necessary technological innovation requirements for industrial production, reforms of the national legal framework, and an inevitable wider cultural evolution. Publications concerning the transition to Circular Economy in relation to public services of the general economic interest sector are not numerous in law litera - ture. Most of the existing documents and communications are provided by the European Commission and the analyses are based mainly on the guidelines of the new green policy and the specific EU legal framework. Academic contribution to the field and originality/significance/value: The paper adds to existing research and focuses mainly on legal studies and the wider consequences for national utility policy and companies’ business plans, on the role of local public authorities having direct powers that need reforms, and the position of consumers.

Ključne besede

circular economy;transition;services of general economic interest;management;innovation in law;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL FU - Fakulteta za upravo
UDK: 35:33:005
COBISS: 90204675 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 2591-2240
Št. ogledov: 126
Št. prenosov: 36
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Prehod na krožno gospodarstvo in upravljanje javnih storitev splošnega gospodarskega pomena
Sekundarni povzetek: Namen: Namen članka je osvetliti vprašanje prehoda na krožno gospodarstvo, pojem iz Evropskega zelenega dogovora, ki pomembno vpliva na sektor storitev splošnega gospodarskega pomena. Pristop: Članek preučuje evropski politični okvir, najpomembnejše posledice prenosa direktive o odpadkih iz leta 2018 v domačo zakonodajo, nove ukrepe za lokalne oblasti in uporabnike ter novi »namen« sektorjev gospodarskih javnih služb v smislu deljenih in okolju prijaznih rešitev. Ugotovitve: Študija poudarja potrebo po več praktičnih prilagoditvah izvajanja krožnega gospodarstva: nujne tehnološko-inovacijske zahteve za industrijsko proizvodnjo, reforme nacionalnega zakonodajnega okvira in neizogiben širši kulturni razvoj. Študije o prehodu na krožno gospodarstvo na področju javnih storitev splošnega gospodarskega pomena v strokovni literaturi niso pogoste. Večino obstoječih dokumentov in sporočil je izdala Evropska komisija, analize pa temeljijo predvsem na smernicah nove zelene politike in posebnem pravnem okviru EU. Akademski prispevek k znanosti ter izvirnost/pomen/vrednost: Članek dopolnjuje obstoječe raziskave, ki se osredotočajo zlasti na študije širših vplivov na nacionalne komunalne politike in poslovne načrte podjetij, vlogo lokalnih javnih organov z neposrednimi pooblastili, ki bi jih bilo smiselno reformirati, in položaj potrošnikov.
Sekundarne ključne besede: krožno gospodarstvo;prehod;storitve splošnega gospodarskega pomena;management;pravna novost;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Komentar vira: Povzetek v slov. jeziku se nahaja na koncu revije, na str. 154-155.
Strani: str. 45-67, 154-155
Letnik: ǂVol. ǂ19
Zvezek: ǂno. ǂ2
Čas izdaje: november 2021
DOI: 10.17573/cepar.2021.2.03
ID: 14594442
Priporočena dela:
, novi akti Evropske Komisije na področju javnega financiranja storitev splošnega gospodarskega pomena
, kako pri javnem financiranju storitev splošnega gospodarskega pomena presoditi, da nadomestilo pomeni državno pomoč in kdaj ne pomeni državne pomoči