protislovnost vključevanja in izključevanja
Povzetek
Ob štirideseti obletnici revije Teorija in praksa, avtor podaja retrospektivno oceno predvsem sociološkega, pa tudi politološkega in komunikološkega delovanja na FDV (FSPN) in v širšem prostoru, v kontekstu družbenih in političnih sprememb v tem času. Opira se na svojo teoretsko razlago dolgoročnih razvojnih procesov ter razkriva (dis)kontinuitete glede na dva različna politična sistema, nekdanje Jugoslavije in Slovenije. Pri tem zavrača razlage o koncu vseh regularnosti in predvidljivosti ter o koncu "velikih zgodb" v postmoderni družbi. Hkrati pa sam predstavi razvojno paradigmo v smislu polarizacije in konvergence (vse manjših) delov in (vse širše) celote; predvsem pa kot individualizacije in globalizacije. Oboje pa se spopada z ekološkimi mejami rasti, tako da se vračamo k paradigmi zaprtega sistema. Svojo analizo opira na časovno, teritorialno, hierarhično in funkcionalno (sektorsko, disciplinarno) razsežnost. Kritično razkriva miselno ujetost v teritorialno past ter različne oblike institucionalne in teritorialne zaprtosti v družbi in družboslovju. Proces demokratizacije in krepitev civilne družbe postavlja v širši kontekst družbenega prestrukturiranja in povzema dosedanja spoznanja, iz TiP in drugih virov, o prehajanju od večinske h konsenzualni demokraciji. Univerzalizacijo upošteva kot delegitimizacijo (večinske) demokracije in hkrati kot osnovo za krepitev moči posameznika in svetovne družbe. Posebno pozornost posveča omrežnemu povezovanju, ki postaja nekakšna infrastruktura globalne družbe. Nova informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča spremembo vloge profesionalizacije; namesto krepitve monopola (izključevanja) postaja lahko izhodišče za podružbljanje izobraževanja in raziskovanja. Nakazana je tudi prihodnost (slovenskega) naroda kot izbirne identitete in oblike svetovnega omrežnega povezovanja.
Ključne besede
Družbene vede;Družbeni razvoj;Družbene spremembe;Demokratizacija;Profesionalizacija;Informacijski procesi;Globalizacija;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2004 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
UDK: |
316.3 |
COBISS: |
23008861
|
ISSN: |
0040-3598 |
Št. ogledov: |
858 |
Št. prenosov: |
198 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
From the past for the future in society and social sciences: contradictoriness of inclusion and exclusion |
Sekundarni povzetek: |
At the 40th anniversary of the journal Teorija in praksa the author presents a retrospective evaluation of activities in the fields of sociology, political science and communication studies at the Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Slovenia in the context of social and political changes of that period. The author leans the analysis on his theoretical interpretation of the long-term developmental processes and attempts to reveal (dis)continuities related to two different political systems, former Yugoslavia and Slovenia. He rejects the postmodernist understanding of the end of all regularities, of predictibility and of "grand narratives". At the same time he introduces developmental paradigm in a sense of polarisation and convergence of (smaller and smaller) parts and (broader and broader) totality: and especially as individualisation and globalisation. Both are confronted with ecological limits of growth, consequently indicating a return to the paradigm of the closed system. The author leans his analysis on temporal, territorial, hierarchical and functional (sectorial, disciplinarian) dimensions. He critically reveals a mental entrapment in "territorial trap" and different forms of institutional and territorial inbreeding in social sciences and society. He puts the process of democratisation and strengthening civil society into a broader context of social restructuring and summarizes the so far existing findings about the transition from majoritarian to consensual (consociational) democracy, published in the journal and elsewhere. Universalisation is taken into account as de-legitimisation of (majoritarian) democracy and at the same time as a basis of strengthening the power of individual and world society. Special attention is given to the networking, which is becoming an infrastructure of global society. New information-communication technology enables change of the role of professionalization; instead of strengthening the monopoly (exclusion) it can be a starting point tor societalization of education and research. The author also points out the future of (Slovenian) nation as a form of selective identity in the context of world networking. |
Sekundarne ključne besede: |
Social sciences;Social development;Social change;Democratization;Professionalization;Information processes;Globalisation; |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
Str. 9-66, 459 |
Ključne besede (UDK): |
social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;social processes;social dynamics;družbeni procesi;družbena dinamika; |
ID: |
1467633 |