ǂThe ǂlimits to intervention

Povzetek

Pred skoraj 40 leti (1972) je bila objavljena knjiga "Meje rasti". Njena ključna tezo, da obstajajo naravne meje družbenega razvoja je v temeljnem nasprotju z današnjimi glasovi, da nas lahko ekonomska ekspanzija izvleče iz obstoječe krize. To protislovje je znak, da obstajajo določene meje tega, kar lahko storimo, tudi takrat, ko vemo kaj bi bilo treba narediti in kako. Članek s pomočjo aktualnega Mlinarjevega raziskovanja prostorsko časovne organizacije bivanja, primerov iz jugoslovanske zgodovine in Giddensove razprave o konstitutivnih težavah EU interpretira meje racionalnega intervencionizma. Navkljub mnogim težavam se razmere izboljšujejo. Nastajajo strukture, ki organizirajo konflikte in tako večinoma uspešno preprečujejo njihovo eksalacijo. Vendar teh uspehov ne smemo precenjevati. Konflikt s lahko pojavi v obliki, ki se zdi povsem nesprejemljiv, vendar pa lahko pod določenimi pogoji postane globalni problem. Človeško družbo ni več mogoče pojasnjevati izključno kot sodelovanje (Durkheim) niti kot konflikt (Marx). Koncepti, ki pri razlagi človeških ravnanj ignorirajo evolucijo življenja kot celote postajajo nezadovoljivi. Družbene vede morajo zato prestopiti svoje (družboslovne) meje.

Ključne besede

Meje rasti;Intervencionizem;Sodelovanje;Konflikti;Družbene vede;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2010
Tipologija:	1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik:	Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
UDK:	316:502.1
COBISS:	29482845
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	330
Št. prenosov:	72
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Meje intervencionizma
Sekundarni povzetek:	The book entitled "The Limits of Growth" was published almost 40 years ago (in 1972). The key thesis it proposed, i.e. that there are natural limits to social development, is directly opposite to contemporary views claiming that economic expansion can pull us out from the current crisis. This contradiction is a sign that there are certain limits on what we can do, even when we know what should be done and how it should be done. Drawing on Mlinar%s research into the spatial and temporal organisation of dwelling and living, examples from Yugoslav history and Giddens% discussion of the EU%s constitutive difficulties, this article interprets the limits of rational intervention. Despite many difficulties, the situation has been improving recently. New structures have emerged that organise conflicts and hence prevent their escalation, but these successful examples should not be over-estimated. Conflict may take on a form that appears completely unacceptable, and in certain circumstances it may turn into a global problem. Human society can no longer be described in terms of co-operation (Durkheim) or conflict (Marx). The concepts that ignore the evolution of life as a whole when exploring human actions have become unsatisfactory. The social sciences therefore need to look beyond their (social) borders.
Sekundarne ključne besede:	Limits to growth;Interventionism;Cooperation;Conflicts;Social sciences;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 564-582
Letnik:	ǂLetn. ǂ47
Zvezek:	ǂšt. ǂ2/3
Čas izdaje:	mar.-jun. 2010
Ključne besede (UDK):	social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;mathematics;natural sciences;naravoslovne vede;matematika;the environment and its protection;varstvo okolja;
ID:	1470193