Povzetek
Preslikavo ▫$f \colon V(G)\to 2^{\{1,.,n\}}$▫, za katero velja ▫$|f(v)| \ge p(v)$▫ za vsako točko ▫$v \in V(G)$▫ in ▫$f(v) \cap f(u) = \emptyset$▫ za poljubni sosedi ▫$u$▫ in ▫$v$▫ grafa ▫$G$▫, imenujemo dobro ▫$n-[p]$▫barvanje grafa ▫$G$▫. Najmanjše naravno število, za katero obstaja dobro ▫$n-[p]$▫barvanje grafa ▫$G$▫, ▫$\chi_p(G)$▫, imenujemo uteženo kromatično število grafa ▫$G$▫. Iskanje uteženega kromatičnega števila za inducirane podgrafe trikotniške mreže (imenovane heksagonalni grafi) ima aplikacije v celičnih mrežah. Uteženo kromatično število grafa ▫$G$▫, ▫$\omega_p(G)$▫, je enako maksimalni uteži klike grafa ▫$G$▫, kjer utež klike predstavlja vsoto uteži njenih točk. McDiarmid in Reed (2000) sta postavila domnevo, da za poljuben heksagonalen graf brez trikotnikov velja ▫$\chi_p(G) \le (9/8)\omega_p(G) + C$▫. V članku je podan algoritem, ki poda dobro ▫$7-[3]$▫barvanje poljubnega heksagonalnega grafa brez trikotnikov, ki aplicira neenakost ▫$\chi_p(G) \le (7/6)\omega_p(G) + C$▫. Naš rezultat podaja krajšo alternativo induktivnega dokaza Haveta (2001) in izboljša kratek dokaz Sudepa in Vishwanathana (2005), ki sta dokazala obstoj ▫$14-[6]$▫barvanja. (Omeniti je potrebno, da v sklopu našega dokaza uporabimo izrek o štirih barvah.) Vsi koraki algoritma so linearni glede na ▫$|V(G)|$▫, razen 4-barvanje ravninskega grafa. Novi pristop lahko v prihodnje pripomore k dokazovanju domneve McDiarmida in Reeda (2000).
Ključne besede
matematika;teorija grafov;aproksimacijski algoritem;barvanje grafov;dodeljevanje frekvenc;celične mreže;mathematics;graph algorithm;graph theory;approximation algorithm;graph coloring;frequency planning;cellular networks;
Podatki
Jezik: |
Angleški jezik |
Leto izida: |
2012 |
Tipologija: |
1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci |
Organizacija: |
UL FS - Fakulteta za strojništvo |
UDK: |
519.17 |
COBISS: |
6917907
|
ISSN: |
0012-365X |
Št. ogledov: |
797 |
Št. prenosov: |
72 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Enostavnejše večbarvanje heksagonalnih grafov brez trikotnikov |
Sekundarni povzetek: |
Given a graph ▫$G$▫ and a demand function ▫$p \colon V(G)\to \mathbb{N}$▫, a proper ▫$n-[p]$▫coloring is a mapping ▫$f \colon V(G)\to 2^{\{1,.,n\}}$▫ such that ▫$|f(v)| \ge p(v)$▫ for every vertex ▫$v \in V(G)$▫ and ▫$f(v) \cap f(u) = \emptyset$▫ for any two adjacent vertices ▫$u$▫ and ▫$v$▫. The least integer ▫$n$▫ for which a proper ▫$n-[p]$▫coloring exists, ▫$\chi_p(G)$▫, is called multichromatic number of ▫$G$▫. Finding multichromatic number of induced subgraphs of the triangular lattice (called hexagonal graphs) has applications in cellular networks. Weighted clique number of a graph ▫$G$▫, ▫$\omega_p(G)$▫, is the maximum weight of a clique in ▫$G$▫, where the weight of a clique is the total demand of its vertices. McDiarmid and Reed (2000) conjectured that ▫$\chi_p(G) \le (9/8)\omega_p(G)+C$▫ for triangle-free hexagonal graphs, where ▫$C$▫ is some absolute constant. In this article, we provide an algorithm to find a ▫$7-[3]$▫coloring of triangle-free hexagonal graphs (that is, when ▫$p(v) = 3$▫ for all ▫$v \in V(G)$▫), which implies that ▫$\chi_p(G) \le (7/6)\omega_p(G) + C$▫. Our result constitutes a shorter alternative to the inductive proof of Havet (2001) and improves the short proof of Sudeep and Vishwanathan (2005), who proved the existence of a ▫$14-[6]$▫coloring. (It has to be noted, however, that our proof makes use of the 4-color theorem.) All steps of our algorithm take time linear in ▫$|V(G)|$▫, except for the 4-coloring of an auxiliary planar graph. The new techniques may shed some light on the conjecture of McDiarmid and Reed (2000). |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
Str. 181-187 |
Letnik: |
ǂVol. ǂ312 |
Zvezek: |
ǂiss. ǂ1 |
Čas izdaje: |
2012 |
ID: |
1471875 |