agricultural wastes as biosorbents for removal of (in)organic pollutants in wastewater treatment
Povzetek
The conventional waste management practices dispose or incinerate agricultural and forestry waste, contributing to the environmental pollution while misusing biomass, a valuable resource with a great potential of reuse. In fact, cultivation of agricultural crops and harvesting generate an abundant amount of waste (e.g., stones, shells, straw) that can be used for wastewater treatment. Waste biomass may be used as: (i) an adsorbent in its original, raw form, following ambient drying and grinding; (ii) modified bio-based sorbents; or (iii) a source material for the synthesis of activated carbon adsorbents through carbonization. Despite the numerous publications in this field examining the removal of a wide range of target pollutants (metals, metalloids, dyes, pesticides, as well as emerging contaminants) by several materials, more realistic studies are still required to evaluate the potential to remove residual compounds in complex matrices, by testing natural matrices, i.e., environmental samples without spiking the target compounds. This perspective paper highlights how an integrated-engineering approach may help solving environmental-pollution issues related to water, solid waste, and air pollution. Chiefly, the application of locally produced bio-waste as an adsorbent for wastewater treatment tackles water contamination, decreases the overall amount of agricultural waste, and reduces the potential gas emissions caused by waste transportation, treatment and/or disposal.
Ključne besede
vrednotenje odpadkov;biosorpcija;adsorptivni medij;anorganska onesnaževala;krožno gospodarstvo;waste valorisation;biosorption;biosorbent;adsorptive media;(in)organic pollutants in wastewater treatment;circular economy;
Podatki
Jezik: |
Angleški jezik |
Leto izida: |
2022 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo |
UDK: |
502/504:628.3 |
COBISS: |
101134083
|
ISSN: |
2666-8211 |
Št. ogledov: |
82 |
Št. prenosov: |
11 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Slovenski jezik |
Sekundarni naslov: |
Valorizacija bioloških odpadkov - kmetijski odpadki kot biosorbenti za odstranjevanje (ne)organskih onesnaževal pri čiščenju odpadnih voda |
Sekundarni povzetek: |
Konvencionalne prakse ravnanja z odpadki odstranjujejo ali sežigajo kmetijske in gozdarske odpadke, kar prispeva k onesnaževanju okolja in hkrati zlorablja biomaso, dragocen vir z velikim potencialom ponovne uporabe. Pravzaprav pridelava kmetijskih pridelkov in žetev ustvarjata veliko količino odpadkov (npr. kamenje, školjke, slama), ki se lahko uporabijo za čiščenje odpadne vode. Odpadna biomasa se lahko uporablja kot: (i) adsorbent v izvirni, surovi obliki, po sušenju in mletju v okolju; (ii) modificirani sorbenti na biološki osnovi; ali (iii) izvorni material za sintezo adsorbentov z aktivnim ogljem s karbonizacijo. Kljub številnim publikacijam na tem področju, ki preučujejo odstranjevanje širokega spektra ciljnih onesnaževal (kovine, metaloidi, barvila, pesticidi, pa tudi nastajajoči onesnaževalci) z več materiali, so še vedno potrebne bolj realistične študije za oceno potenciala odstranjevanja preostalih spojin v kompleksnih matrikah s testiranjem naravnih matric, tj. vzorcev okolja brez dodajanja ciljnih spojin. Ta perspektivni dokument poudarja, kako lahko integrirani inženirski pristop pomaga pri reševanju vprašanj onesnaževanja okolja, povezanih z vodo, trdnimi odpadki in onesnaževanjem zraka. Predvsem uporaba lokalno proizvedenih bioloških odpadkov kot adsorbenta za čiščenje odpadne vode odpravlja onesnaženje vode, zmanjšuje celotno količino kmetijskih odpadkov in zmanjšuje potencialne emisije plinov, ki nastanejo pri transportu, obdelavi in/ali odstranjevanju odpadkov. |
Sekundarne ključne besede: |
vrednotenje odpadkov;biosorpcija;adsorptivni medij;anorganska onesnaževala;krožno gospodarstvo; |
Vrsta dela (COBISS): |
Članek v reviji |
Strani: |
[17] f. |
Zvezek: |
ǂLetn. ǂ9 |
Čas izdaje: |
mar. 2022 |
DOI: |
10.1016/J.CEJA.2021.100239 |
ID: |
14768476 |