ǂThe ǂrelevance of transnational policy networks

some examples from the European Commission and the Bretton Woods institutions

Povzetek

Transnacionalna omrežja politik so z vidika tega, kako globalizacija vpliva na oblikovanje javnih politik, privlačen predmet tako za razvojne študije kot za mednarodne odnose. V odnosih Sever - Jug in znotraj politike Evropske unije je omrežja politik mogoče razpoznati kot tipičen rezultat trenutnih preoblikovanj, kar predstavlja izziv prevladujoči državocentrični perspektivi v mednarodni politiki. Članek se osredotoča na primerjavo pristopov, ki obravnavajo omrežja kot nov pristop k upravljanju, in med tistimi, ki uvajajo bolj kritično in analitično perspektivo. Oddaljujoč se od teoretičnega modela, ki analizira omrežja politik kot izmenjavo virov med organizacijami, se članek osredotoča na mednarodne sekretariate, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija, kot sekretariate organizacij, ki igrajo ključno vlogo znotraj večine transnacionalnih omrežij politik. Članek zagovarja, da so omrežja politik relevantna le v zelo specifičnih empiričnih razmerah. Iz tega sledi, da bo njihova uporabnost v smislu novega mehanizma upravljanja omejena.

Ključne besede

global public policy;foreign assistance;governance;International Monetary Fund;non-governmental organisations;policy networks;structural policy;transnational relations;World Bank;Evropska komisija;European Commission;Transnacionalizem;Mednarodna politika;Omrežja;Politične institucije;Mednarodne organizacije;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2003
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK:	327
COBISS:	22606429
ISSN:	1408-6980
Št. ogledov:	111
Št. prenosov:	10
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Relevantnost transnacionalnih omrežij politik
Sekundarni povzetek:	Transnational policy networks are an attractive subject for both Development Studies and International Relations if we are interested in the consequences of globalisation on public policy-making. Both within North-South relations and within European Union politics these networks have recently been identified as a typical outcome of current transformations, thereby challenging the dominant state-centric perspective of international politics. This article focuses on the confrontation between approaches that propose these networks as a new governance instrument and a more critical and analytical perspective. Departing from a theoretical model which analyses transnational policy networks as inter-organisational resource exchanges, the illustrations focus on international secretariats such as the World Bank, the International Monetary Fund and the European Commission since these organisations play a core role within most transnational policy networks. The article argues that these networks are only relevant in very specific empirical conditions. Thus, their use as a new governance arrangement will be limited.
Sekundarne ključne besede:	globalna javna politika;zunanja pomoč;upravljanje;Mednarodni denarni sklad;nevladne organizacije;omrežja politik;strukturna politika;transnacionalni odnosi;Svetovna banka;Evropska unija;Transnationalism;International politics;Networks;Political institutions;International organizations;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 276-298, 314, 316
Letnik:	ǂVol. ǂ6
Zvezek:	ǂno. ǂ3
Čas izdaje:	Sep. 2003
ID:	14890099