Računalniška in namizna didaktična igra pri poučevanju orientacije in smeri neba v 3. razredu osnovne šole

magistrsko delo

Tamara Gartner (Avtor), Katarina Susman (Mentor)

Povzetek

Tako pri pouku naravoslovja kot pouku na splošno je pomembno, da so učenci v učnem procesu aktivni. Učitelji to uresničujejo na različne načine in eden od teh je tudi pouk z uporabo didaktičnih iger. Te se od navadnih iger razlikujejo v tem, da želijo učitelji z njimi doseči vnaprej načrtovane izobraževalne učinke. Da to dosežejo, morajo biti pozorni na različne vidike didaktičnih iger. Ustrezno načrtovanje in izvajanje didaktičnih iger pri pouku prinesejo številne pozitivne učinke, kot so popestritev pouka, večja motivacija učencev, boljši rezultati, trajnejše znanje itd. Kar nekaj raziskav je preučevalo pozitivne učinke, ki jih prinese uporaba raznih didaktičnih iger pri pouku. V zadnjem času pa so zaradi poučevanja na daljavo pogostejši predmet raziskovanja računalniške didaktične igre. Za namen magistrskega dela smo izdelali dve didaktični igri – namizno in računalniško didaktično igro. Obe didaktični igri sta zasnovani za poučevanje orientacije in smeri neba v 3. razredu in pokrivata iste učne cilje. Zanimalo nas je, kako didaktični igri vrednotijo učitelji in učenci z vizualnega, motivacijskega, zahtevnostnega in vsebinskega vidika. Ker smo želeli izvedeti tudi, kako vrednotijo igranje didaktične igre v šoli v skupini oziroma individualno na računalniku in kaj jim je ostalo v spominu kot dobro oziroma slabo, smo tako učencem kot učiteljem na začetku zastavili nekaj splošnih vprašanj o obeh didaktičnih igrah. Naš namen je bil ugotoviti tudi, kolikšen je napredek v znanju pri igranju posamezne didaktične igre, pri posameznih nalogah in glede na učne zmožnosti učencev. Zanimalo pa nas je tudi, v kolikšni meri učenci usvojijo učne cilje pri igranju posamezne didaktične igre. V raziskavi je sodelovalo 22 učencev izbrane vaške osnovne šole in pet učiteljic različnih osnovnih šol. Podatke smo zbirali s preizkusi znanja (pred- in potesti), polstrukturiranimi intervjuji in anketnimi vprašalniki. Razred smo razdelili na pol, tako da je bilo v vsaki polovici približno enako število učno zmožnejših, učno povprečnih in učno šibkejših učencev. Z učenci, razdeljenimi v manjše skupine, smo izvedli preizkus znanja (predtest), nato pa je vsaka skupina igrala določeno didaktično igro – 1. skupina namizno didaktično igro in 2. skupina računalniško didaktično igro. Po igranju didaktične igre je sledil še enak preizkus znanja (potest). Nato smo z učenci, razdeljenimi v manjše skupine, izvedli še skupinski polstrukturirani intervju. Učiteljice pa so rešile anketni vprašalnik, ki je vseboval podobna vprašanja, kot smo jih v polstrukturiranem intervjuju zastavili učencem. Učiteljice in učenci so obe didaktični igri vrednotili kot estetski, privlačni, zabavni in strokovno ustrezni. Pri tem sta dve učiteljici izrazili mnenje, da sta didaktični igri primernejši za 4. ali 5. razred, ostalim trem učiteljicam pa sta se zdeli didaktični igri ustrezni za igranje v 3. razredu. Kot pozitivne učiteljice in učenci navajajo lastnosti, ki jih ima posamezna didaktična igra. Pri namizni didaktični igri je to tekmovanje s sošolci, strateškost in jasna stopnjevanost nalog in pri računalniški didaktični igri učna razlaga, ki je prepletena z zgodbo didaktične igre, ter možnost, da lahko poleg glasovnih navodil navodila tudi preberemo. Glede na rezultate pred- in potestov smo zaznali napredek v znanju učencev pri igranju obeh didaktičnih iger. Pri namizni didaktični igri so najbolj napredovali učno zmožnejši, medtem ko so pri računalniški didaktični igri bolj napredovali učno povprečni učenci. Glede doseganja učnih ciljev se je izkazalo, da sta obe zasnovani didaktični igri primernejši za uresničevanje učnih ciljev, povezanih neposredno z orientacijo in smermi neba kot ciljev, povezanih z vetrokazom.

Ključne besede

namizne didaktične igre;računalniške didaktične igre;orientacija;smeri neba;3. razred;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	[T. Gartner]
UDK:	37.015.31:793.7(043.2)
COBISS:	103012355
Št. ogledov:	102
Št. prenosov:	11
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Computer and board game for teaching orientation and cardinal direction in 3rd grade of elementary school
Sekundarni povzetek:	In class, both in science lessons and in general, it is important that the students are active in the learning process. Teachers implement this in different ways and one of them is using didactic games. These are distinguished from regular games by educational effects which teachers want to achieve with didactic games. To achieve this, teachers need to pay attention to different aspects of didactic games. Proper planning and implementation of didactic games in the classroom brings positive effects such as diversification of lessons, greater motivation of students, better results, more lasting knowledge, etc. Quite a few studies have examined the positive effects that didactic games bring to the classroom. Recently, due to distance learning the subject of didactic computer games has become more frequently studied. For the purpose of the master's thesis, we have created two didactic games – a didactic board game and a didactic computer game. Both didactic games are designed to teach orientation and cardinal directions in the third grade of elementary school and cover the same learning aims. The purpose of research was to determine how teachers and students evaluate didactic games from a visual, motivational, difficulty and content point of view. Because we also wanted to find out how they value playing a didactic game at school in a group or individually on a computer and what they remember as good or bad, we asked both students and teachers some general questions about both didactic games. Our intent was also to evaluate the progress in knowledge after playing one of the two didactic games, the progress in knowledge in individual tasks and the progress according to the learning abilities of students. We were also interested in the extent to which the students acquired the learning aims when playing a particular didactic game. The study involved 22 students from a rural primary school and five teachers from different primary schools. Data were collected through knowledge tests (pretests and posttests), semi-structured interviews and survey questionnaires. We divided the class in half so that in each half there were about the same number of more able learners, average learners and weaker learners. With the students divided into smaller groups, we conducted a knowledge test (pretest) after which each group played a specific didactic game – the first group the didactic board game and the second group the didactic computer game. After playing the didactic games, the same test of knowledge (posttest) followed. Then, we conducted a group semi-structured interview with students divided into smaller groups. Then, the teachers filled in a questionnaire that contained similar questions to those we asked the students in the semi-structured interview. The students and the teachers evaluated both didactic games as aesthetic, attractive, entertaining and professional. Two teachers expressed the opinion that the two didactic games were more suitable for the 4th or 5th grade, while the other three teachers thought that the didactic games were more suitable for playing in the 3rd grade. The qualities of each didactic game were thought of as positive by both the students and the teachers. In the didactic board game, those qualities are competition with classmates, strategic thinking and a clear gradation of the tasks, and in the didactic computer game the qualities are the explanation intertwined with the story of the didactic game, and the possibility to read the instructions as well as listen to them in recordings. According to the results of pretests and posttests, we noticed progress in students’ knowledge after playing both didactic games. By playing the didactic board game, the more capable students progressed the most in knowledge while by playing the didactic computer game, the weaker and average students progressed the most. When it comes to achieving the learning aims, both designed didactic games turned out to be more suitable for the realization of the learning aims directly related to orientation and cardinal directions than the aims related to the wind vane.
Sekundarne ključne besede:	Didaktične igre;Osnovnošolsko učenje in poučevanje;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta datoteke:	application/pdf
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje, Poučevanje na razredni stopnji
Strani:	XI f., 159 str.
ID:	14909442