Sekundarni povzetek: |
Magistrsko delo obravnava metaforiko v romanu Still Alice avtorice Lise Genova. Avtoričina izobrazba je znanstvena, saj je doštudirala biopsihologijo, nato pa svoje znanje razširila z doktoratom iz nevroznanosti. Njeni romani se zmeraj ukvarjajo s problematiko motenj in poškodb možganov. Cilj magistrskega dela je razložiti, na kakšne načine metaforika v romanu prispeva k upodobitvi Alzheimerjeve bolezni, še posebej z vidika protagonistke Alice. Ta dopolni 50 let in je na vrhuncu svoje profesorske in raziskovalne kariere, ko ji diagnosticirajo zgodnjo obliko Alzheimerjeve bolezni. Roman se tako osredotoča na protagonistkino doživljanje napredujoče bolezni in na vpliv bolezni na družinske odnose, ki jih ima Alice predvsem z možem Johnom in s tremi otroki, Anno, Tomom in Lydio.
Oba zakonca, Alice in John, sta znanstvenika. Roman vsebuje veliko znanstvenega jezika in medicinske terminologije. V prvem sklopu teoretičnega dela magistrskega dela sta zato najprej opredeljena ključna pojma, demenca in Alzheimerjeva bolezen, ki se ju v vsakdanji rabi pogosto zamenjuje, čeprav ne gre za pomensko enaka termina. Demenca je sindrom, skupek različnih simptomov, Alzheimerjeva bolezen pa najpogostejši vzrok za demenco, ki predstavlja približno 70 % vseh primerov demence. Alzheimerjeva bolezen se najpogosteje pojavi pri ženskah, starejših od 65 let, njen najizrazitejši simptom je okvara kratkoročnega spomina. Ob tem je treba dodati, da je Alzheimerjevo bolezen zelo težko natančno diagnosticirati, saj se lahko ključne preiskave izvede šele po smrti. Prav tako ni zdravila, ki bi ozdravilo bolezen, kar med drugim vpliva na dojemanje bolezni kot zelo tragične. Naslednji sklop teoretičnega dela magistrskega dela se ukvarja z upodobitvijo demence in Alzheimerjeve bolezni zlasti v medijih in književnosti. Sklop omenja, povzema in analizira različne vire in avtorje, ki so se ukvarjali s to tematiko. Iz prebranega je razumljivo, da sta demenca in Alzheimerjeva bolezen pogosto upodobljeni s skrajno negativno konotacijo, ki izhaja iz tematsko ponavljajočih ali povezujočih se konceptov. Negativna konotacija velikokrat izhaja iz metaforike, ki temelji na vojnih, vodnih, gotskih, apokaliptičnih ali zločinskih tematikah. Upodobitev demence in Alzheimerjeve bolezni lahko tako vpliva na posameznika, da ta ponotranji negativne duševne podobe, ki jih ustvarja metaforika. Iz tega so se razvili in se razvijajo stereotipi, ki stigmatizirajo osebo z Alzheimerjevo boleznijo ali z demenco.Ker glavna analiza magistrskega dela temelji predvsem na analizi metaforike v omenjenem romanu, se zadnji sklop teoretičnega dela magistrskega dela na kratko dotakne tudi teorije izbranih retoričnih figur. Te figure so metafora, primera in poosebitev, izbrane so bile, ker so v romanu najpogosteje uporabljene za prikaz Alzheimerjeve bolezni in protagonistkinega doživljanja te. V kratkem sklopu so opisane njihove splošne značilnosti, redkeje uporabljene figure so razložene kot sprotne opombe v besedilu analize. Vsi trije teoretični sklopi so bili, metodološko gledano, oblikovani s pomočjo zbiranja, prebiranja, analiziranja in primerjanja raznovrstnega gradiva.
Nazadnje se magistrsko delo posveti analizi, ki poskuša potrditi postavljene hipoteze tako, da stilistično obravnava izbrane primere iz romana ter jih nato primerja med seboj in s predelanimi sekundarnimi viri. Ena izmed hipotez pravi, da se v romanu Still Alice pogosto pojavlja metaforika, medtem ko druga pravi, da metaforika podpira pogoste upodobitve Alzheimerjeve bolezni, ki so opisane v teoretičnem delu. Obe hipotezi sta v poglavju analize potrjeni, saj ima roman izredno bogato metaforiko in izraža protagonistkino dojemanje bolezni od zgodnje faze bolezni do njenih poznejših faz. Podobe, ki prežemajo metaforiko, so večkrat povezane z vojno, vodo in zločinom, nekatere podobe se povezujejo s pošastnostjo in apokaliptičnimi motivi. |