Razvoj mladja v starih vrzelih v visokogorskem smrekovem gozdu na Pohorju

magistrsko delo

Suzana Podvinšek (Avtor), Jurij Diaci (Mentor)

Povzetek

Naravno pomlajevanje visokogorskih gozdov je upočasnjeno. Nanj vplivajo številni dejavniki, njihovo poznavanje je pomembno za gozdnogojitveno ukrepanje in nadaljnje gospodarjenje. Leta 2020 smo v visokogorskem smrekovem gozdu na severnem pobočju na Pohorju pod Veliko Kopo analizirali pet starih vrzeli, velikih od 0,09 do 0,16 ha in starih približno 34 let, ter mladje v njih. Mladje je bilo raznodobne strukture in glede na gostote, zastiranje, višine in višinsko priraščanje najbolj razvito v osrednjem in severnem (prisojnem) delu vrzeli. Iz analize lahko potrdimo velik pomen svetlobe za naravno obnovo na proučevanih rastiščih. Pomembni so tudi drevesni ostanki. Začetna velikost vrzeli je bila primerna za obnovo, vendar bi bilo vrzeli smiselno postopno širiti proti severu, pri tem je smotrno upoštevati ekološke dejavnike.

Ključne besede

naravno pomlajevanje;gorski gozdovi;smreka;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[S. Podvinšek]
UDK:	630*2(497.4Pohorje(043.2)=163.6
COBISS:	105525763
Št. ogledov:	89
Št. prenosov:	18
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Development of regeneration within older gaps of high-mountain spruce forest on Pohorje Mountains
Sekundarni povzetek:	Natural regeneration of high mountain forests is slow. It is influenced by many factors, the knowledge of which is important for silvicultural measures and future management. In 2020, we analysed regeneration in five approximately 34-year-old gaps, ranging in size from 0.09 to 0.16 hectare in a high mountain spruce forest on the northern slope of the Pohorje Mountain below Velika Kopa. The young trees were of heterogeneous structure and, in terms of densities, coverage, heights, and height increment, were most developed in the central and northern (sunward side) part of the gap. The analysis confirms the high importance of light for natural regeneration in the studied sites. Woody debris was also important. The initial size of the gap was suitable for regeneration, but later it would be reasonable to gradually extend the gap northwards, taking ecological factors into account.
Sekundarne ključne besede:	natural tree regeneration;subalpine;Norway spruce;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Komentar na gradivo:	Univ. Ljubljana, Biotehniška fak., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani:	VIII, 42 f., [1] f. pril.
ID:	15098287