Konflikti pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor v Sloveniji

doktorska disertacija

Maruša Oseli (Avtor), Drago Kos (Mentor), Maruška Šubic Kovač (Član komisije za zagovor), Alma Zavodnik Lamovšek (Član komisije za zagovor), Naja Marot (Član komisije za zagovor), Metka Sitar (Član komisije za zagovor), Peter Lipar (Član komisije za zagovor)

Povzetek

Posegi v prostor so vedno potencialno konfliktni. Teoretske razprave o reševanju konfliktov največkrat obravnavajo racionalne in participativne pristope k odločanju. Legitimnost prvih temelji na objektivnosti strokovnih presoj, ki pa so zaradi odtujenosti od družbenih vrednot v praksi pogosto nelegitimni. Slednji skušajo ta legitimacijski primanjkljaj odpraviti z vključevanjem javnosti v odločanje in deliberacijo. Zaradi utopičnosti načel resničnosti, pravilnosti in iskrenosti, po katerih naj bi se ravnali akterji, tudi participativni pristopi v praksi niso vedno legitimni. Raziskav, ki bi brez sodb o ustreznosti pristopov celovito proučevale dejanske postopke odločanja, je v prostorskem načrtovanju malo, v Sloveniji pa jih praktično ni. V raziskavi smo obravnavali konflikte pri prostorskem umeščanju prometne infrastrukture. Zanimale so nas vloge akterjev, vzroki za konflikte, argumentacije in pristopi k reševanju konfliktov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako v praksi, ki je vedno potencialno konfliktna, dosegati legitimnost. V raziskavi smo primerjali študiji primerov umeščanja avtocestnega odseka v Trebnjem in hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem. Uporabili smo kvalitativne metode raziskovanja: analizo dokumentov in časopisnih člankov ter intervjuje. Rezultate smo interpretirali s pomočjo teorije kompleksnosti in teorije akter-omrežje, ki predvidevata dinamičnost odločanja. Raziskava je pokazala, da na reševanje konfliktov vplivajo različni družbeni dejavniki, zato se pogoji legitimacije spreminjajo. Odločanje zato zahteva kontinuirano deliberacijo med akterji in prilagodljivost postopkov odločanja, odločitve pa morajo vedno temeljiti na čim širšem družbenem in strokovnem konsenzu. Pri prostorskem umeščanju prometne infrastrukture je pomembna tudi deliberacija med teritorialnimi enotami, kar je v Sloveniji zaradi odsotnosti regionalne ravni problematično. Čeprav je raziskava omejena na prometno infrastrukturo v Sloveniji, je metodologijo možno uporabiti tudi za raziskovanje drugih prostorskih konfliktov, tudi izven meja Slovenije.

Ključne besede

Grajeno okolje;geodezija;disertacije;prostorsko načrtovanje;prometna infrastruktura;konflikti;legitimnost;tretja razvojna os;avtocestni križ;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik:	[M. Goluža]
UDK:	625.7:711:328.34(497.4)(043.3)
COBISS:	107361539
Št. ogledov:	280
Št. prenosov:	77
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Conflicts related to transport infrastructure implementation in Slovenia
Sekundarni povzetek:	Spatial planning is always potentially conflictual, especially the planning of transport infrastructure. Conflict resolution is therefore an important segment of theoretical discussions, which usually focus on rational and participatory approaches. While the legitimacy of technical rationality is based on the objectivity of scientific decision-making, the participatory approach focuses primarily on achieving legitimacy through public participation and deliberation. In practice, both approaches have shortcomings – the former is criticized for its ignorance of the social context, while the latter is criticized for its utopian principles of truthfulness, correctness, and sincerity, on which deliberation is based. In Slovenia, studies that examine actual conflict resolution processes without assessing the appropriateness of planning approaches are rare or practically non-existent. This study, addressing conflicts in transport infrastructure implementation, focused on two case studies, the planning of the highway through Trebnje and the planning of the motorway between Šentrupert and Velenje. We investigated the roles of involved actors, the causes of conflicts, arguments, and approaches to conflict resolution. The aim of the research was to determine how to achieve legitimacy in practice, which is always potentially conflictual. We used the following qualitative research methods: analysis of documents and newspaper articles, and analysis of interviews. The results were interpreted using the complexity theory and the actor-network theory, which emphasize the dynamic nature of decision-making. Research has shown that conflict resolution is influenced by various social contextual factors, which is why the conditions for achieving legitimacy change. Decision-making therefore requires continuous deliberation between involved actors and the adaptability of decision-making processes. In addition, decisions must always be based on the broadest possible social and scientific consensus. Deliberation between territorial units is also important in spatial planning of transport infrastructure, which is problematic in Slovenia due to the absence of a regional administrative level. Although this study is limited to transport infrastructure in Slovenia, its methodology can also be used to study other spatial conflicts, including those on an international level.
Sekundarne ključne besede:	Built Environment;geodesy;doctoral thesis;spatial planning;transport infrastructure;conflicts;legitimacy;the third development axis;motorway intersection;Prometna infrastruktura;Disertacije;Konflikti;Slovenija;Prostorsko načrtovanje;
Vrsta dela (COBISS):	Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Fak. za gradbeništvo in geodezijo
Strani:	XXVI, 191 str.
ID:	15327503