Antropomorfizacija

kritična analiza (ne)tropa

Vesna Liponik (Avtor), Vanesa Matajc (Mentor), Alojzija Zupan Sosič (Mentor)

Povzetek

S posebnim ozirom na slovenski prostor sem se posvetila vprašanjem, ki jih odpira (ne)trop antropomorfizacije. Pregled osrednjih slovenskih literarnoteoretskih priročnikov ter kratek zgodovinski pregled personifikacije je pokazal, da antropomorfizacija najtesnejše tropološke vezi spleta s personifikacijo. Posledica te vezi je velika nejasnost in nerazločenost med obema pojmoma. Antropomorfizacija kot postopek, ki se nanaša na »podeljevanje človeške oblike«, zastavlja vprašanje, kaj vse spada v domeno človeškega, od koder nato poteka prenos na preostale kategorije po principu dialektike vključevanja in izključevanja. Kot taka spregovarja predvsem o našem razumevanju razmerja med človeškim in nečloveškim in odpira vprašanje o možnostih reprezentacije nečloveškega v jeziku. Ker je nalogo temeljne razlike med človeškim in nečloveškim človek naložil jeziku, je ena od ključnih kvalitet, ki personifikacijo povezuje/razločuje od antropomorfizacije, zmožnost govora po meri človeka. To je hkrati tudi mesto, kjer v paradigmo najizraziteje vstopa antropocentrizem kot osrednji »problem«, iz katerega se lahko antropomorfizacija napaja in ga posledično tudi reproducira. Antropomorfizacija predstavlja strategijo, ki jo je potrebno natančneje ovrednotiti z upoštevanjem konteksta vsakega posameznega besedila. V zaključni etapi dela se tako posvetim vlogi, ki jo ima živalska fokalizacija v romanu Agni Boruta Kraševca (2020). Uporaba antropomorfizacije v romanu, ki po eni strani omogoča, da kunka Agni postane oseba z lastnim življenjem, upi in hotenji, z »lastno« perspektivo, je hkrati uporabljena v diametralno nasprotne namene in kot taka pripomore k naturalizaciji ubijanja oseb z lastnimi življenji, upi in hotenji.

Ključne besede

literatura in etika živali;ekokritika;odnos do živali;antropomorfizem;personifikacija;tropi;slovenska književnost;Detela;Jure;1951-1992;Kraševec;Borut;1973-;"Agni";

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[V. Liponik]
UDK:	821.163.6.09
COBISS:	110134019
Št. ogledov:	91
Št. prenosov:	22
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Anthropomorphisation: A critical analysis of a (non)trope
Sekundarni povzetek:	With special regard to the Slovenian context, I address questions raised by the (non)trope of anthropomorphisation. An overview of the main Slovenian textbooks on literary theory and a brief historical overview of personification showed that anthropomorphisationʼs closest tropological connection is personification. The consequence of this connection is a confusion and indistinguishability between the two concepts. Anthropomorphisation, as a process related to the “attribution of human form”, raises the question of what belongs to the domain of the human, from where it is transferred to other categories according to the dialectic of inclusion and exclusion. As such, it speaks primarily about our understanding of the relationship between the human and the nonhuman or the more-than-human and raises the question of the possibilities of the representation of the nonhuman in language. Since the task of the fundamental difference between human and nonhuman has been imposed on language, one of the key qualities that connects/distinguishes personification from anthropomorphisation is the ability to speak. At the same time, this is the place where anthropocentrism enters the paradigm most clearly as the central “problem” from which anthropomorphisation can arise and is consequently reproduced. Anthropomorphisation is a strategy that needs to be evaluated in more detail, taking into account the context of each individual text. In the final part of the thesis, I focus on the role of animal focalization in Borut Kraševecʼs novel Agni (2020). In the novel, anthropomorphisation allows the rabbit Agni to become a person with her own life, hopes and desires, with »her own« perspective; however, it is simultaneously employed for diametrically opposite purposes, helping to naturalize the killing of persons with their own lives, hopes and desires.
Sekundarne ključne besede:	literature and animal ethics;ecocriticism;attitude towards animals;anthropomorphism;personification;tropes;Slovene literature;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	1011044
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Oddelek za slovenistiko
Strani:	102 str.
ID:	15437244