diplomsko delo
Aila Civić (Avtor), Miha Marič (Mentor)

Povzetek

Krožno gospodarstvo je nov vid umetnosti, ki preoblikuje okolje tako, da je v njem prijetno bivati. Kljub različnim škodljivim dejavnikom, ki jih je prineslo linearno gospodarstvo, je krožni model nov način perspektive življenja tako posameznika kot celotne populacije. Uvid v trenutne razmere je zaskrbljujoč, saj je odpadkov toliko, da presegajo mejo normalnega. Posamezniki se borijo s pojavom hitre mode, ki se v praksi pokaže s praznimi policami in tonami odpadnih oblačil, ki še niso odslužila svoje življenjske dobe. Sukanje znotraj ustaljenega razmišljanja zemljanov temelji na starih neuporabnih metodah obravnavanja odpadkov, čeprav bi bili novi modeli učinkovitejši. Vsebina je razdeljena na teoretični del, v katerem smo opredelili krožno gospodarstvo, potrošništvo in tekstilno industrijo, ter na praktični del, v katerem smo s pomočjo izvedene raziskave pridobili stališča potrošnikov o obravnavani tematiki. Raziskavo smo izvedli na potrošnikih, z njo pa smo želeli opozoriti na globalno problematiko linearnega modela. Raziskava je pokazala, da samo 24 odstotkov vseh anketiranih pozna bistvo krožnega gospodarstva. Glavni razlog nakupa tekstilnih izdelkov je hitra moda, ki povzroča tudi do 12 kilogramov odpadkov letno na osebo. Anketiranci so kot trajnostne potrošnike označili moške, med najbolj preudarne potrošnike pa staro starostno skupino, ki zajema prebivalce, stare šestinpetdeset let ali več. Anketiranci se zavedajo, da je najboljši način za preprečevanje odpadkov premišljeno nakupovanje. Najpogostejši razlog za odlaganje oblačil je, ker ta niso več v trendu ali pa ker v omari preprosto ni več prostora za nova oblačila. Povprečna količina odpadnih oblačil, ki jih anketiranci zavržejo letno, je nižja od povprečne količine zavrženih odpadkov Evropejcev in znaša 8,7 kilograma. Menimo, da bi odpadke tekstilne industrije lahko zmanjšali z izobraževanji o posledicah, ki jih ima tekstilna industrija na okolje in ljudi. Okolje je naše največje bogastvo, ki ga moramo ohranjati, zato smo v zaključku predstavili predlog aplikacije, ki bi uspešno pripomogla k zmanjšanju odpadkov tekstilne industrije.

Ključne besede

krožno gospodarstvo;dobre prakse;odpadki;tekstilna industrija;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Založnik: [A. Civić]
UDK: 338
COBISS: 113197315 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 87
Št. prenosov: 21
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Circular economy in the case of the textile industry
Sekundarni povzetek: Circular economy is a new form of art that transforms the environment to make it pleasurable to live in. Linear economy has brought about various harmful factors, while the circular model provides a new perspective on the life of an individual and of the entire population. The current situation is alarming, as the amount of waste is far beyond normal. Individuals are dealing with the phenomenon of fast fashion; it is manifested in practice in empty shelves and tons of discarded clothes that are still wearable. The mindset established among people is founded on old, impracticable waste management methods, even though new models would be more effective. The content of the thesis is divided into a theoretical section, which provides a definition of circular economy, consumerism and the textile industry, and into an empirical section, which enquires into consumers' opinions on the researched topic by means of a survey. The survey was conducted among consumers with the aim of highlighting the global issue of the linear model. The research has shown that only 24% of all respondents are familiar with the essence of circular economy. Their main reason for buying textile products is fast fashion, which generates up to 12 kilograms of waste per person annually. The respondents stated that men were sustainable consumers, while the most rational consumers were said to be people aged 56 and over. The respondents are aware that the best way to prevent waste is to buy products rationally. The most common reason for throwing away clothes is because they are no longer fashionable or because there is simply no more room in the wardrobe for new clothes. The average amount of clothes discarded by the respondents annually is lower than the average amount of clothes discarded by Europeans and amounts to 8.7 kilograms. We believe that textile waste could be reduced by educating people on how the textile industry affects the environment and people. The environment is our greatest asset and must be preserved; that is why the conclusion presents an idea for an application that would help to reduce textile waste.
Sekundarne ključne besede: Ekonomija;Ekologija;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za organizacijske vede
Strani: VII, 64 f.
ID: 15462656