Peter Umek (Avtor)

Povzetek

Namen prispevka: V Slovenji je bilo v decembru 2012 nekaj demonstracij, ki so se nadaljevale še v začetek leta 2013. V Mariboru in Ljubljani se je zbralo veliko število demonstrantov in prve proteste je zaznamovalo tudi nasilje, precejšnje število demonstrantov je policija tudi aretirala. Mnogi so menili, da je policija nastopila s preveliko silo in da je celo prekoračila svoja pooblastila, saj so bili policijskih postopkov deležni tudi miroljubni protestniki. O taktiki policije pri delu z množico v domači literaturi ni veliko napisanega in menim, da širša javnost ni seznanjena z zakonitostmi množičnega vedenja, ki bi jih morala policija upoštevati pri zagotavljanju in vzpostavljanju reda pri demonstracijah in drugih množičnih dogodkih. Namen tega prispevka je predstaviti novejše ugotovitve o vedenju ljudi v množici in kako naj bi se te ugotovitve odrazile v strategiji in taktiki policije, ko se srečuje z množico. Metode: Prispevek je nastal na osnovi pregleda in integracije spoznanj iz različnih strokovnih in znanstvenih virov, katerih avtorji so vodilni teoretiki in praktiki na področju psihologije množice. Povzel sem tudi analizo nemirov v Gothenburgu leta 2001 in švedsko specialno policijsko taktiko za nadzorovanje množice Ugotovitve: Le Bonova teorija množice ni uporabna za razlago vedenja množic v današnjih časih in upoštevanje teh principov pri nadzoru množice je kontraproduktivno. V osnovi sodobnih policijskih taktik je Reicherjev model socialne identitete, ki poudarja, da posameznik v množici ne izgubi osebne identitete, sprejme identiteto socialne skupine, s katero se identificira. Veliko napako stori policija, če množico obravnava kot celoto in ne loči med različnimi socialnimi skupinami, ki se v množici različno vedejo. Strokovnjaki vedno bolj poudarjajo komunikacijo med policijo in demonstranti, ki je lahko odločilnega pomena za preprečevanje nasilnega vedenja demonstrantov in tudi policistov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen predvsem strokovni javnosti, torej policistom in poveljnikom posebnih policijskih enot, ki lahko spoznanja, navedena v prispevku, upoštevajo pri načrtovanju strategije in taktike dela pri različnih množičnih shodih.

Ključne besede

psihologija množice;nadzor;komunikacija;policija;policijsko delo;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija: UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
UDK: 316.6:351.741
COBISS: 2563562 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 1580-0253
Matična publikacija: Varstvoslovje
Št. ogledov: 1177
Št. prenosov: 152
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Recent Crowd Psychology Theories and Crowd Policing
Sekundarni povzetek: Purpose: In 2012 Slovenia faced a few demonstrations that continued in January 2013. A large number of protesters gathered in Maribor and Ljubljana. First demonstrations were marked by violence, few protesters were arrested. Many shared the opinion that the police exceeded the use of force and its authority, since also peaceful protesters were among the apprehended. Domestic literature does not say much about crowd policing and, in my opinion, lay public has little knowledge of the specific nature of group behaviour that the police has to consider in cases of mass events such as protests. The purpose of this paper is to present recent findings on group behaviour and how these findings should manifest in police strategies and tactics. Methods: The paper is a review and an integration of findings from different professional and scientific sources by leading authors in theory and practice of group psychology. Analysis of riots in Gothenburg in 2001 and Swedish special policing is also presented. Findings: The Le Bon's group theory cannot be applied to explain group behaviour in modern times and incorporating its principles in crowd policing would be counterproductive. The basis of modern police tactics is the Reicher’s model of social identity which emphasizes that the individual does not lose his/hers identity and take on the identity of the social group. Police acts extremely erroneously if it considers the crowd as one unit and does not differentiate between social groups that act differently in the crowd. Experts in the field of group psychology frequently stress the importance of communication between the police and the protesters because it is of fundamental importance in preventing violent behaviour of both the protesters and the police officers. Originality/Value: This paper is aimed at the professional public, especially the police officers and Special police unit commanders that may consider the presented findings when planning strategies and work tactics for different mass meetings in the future.
Sekundarne ključne besede: crowd psychology;principles for crowd policing;comunication;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Znanstveno delo
Strani: str. 29-44
Letnik: ǂLetn. ǂ15
Zvezek: ǂšt. ǂ1
Čas izdaje: 2013
Ključne besede (UDK): social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;social psychology;socialna psihologija;social sciences;družbene vede;public administration;government;military affairs;javna uprava;particular activities of public administration;posamične dejavnosti javne uprave;
ID: 15591
Priporočena dela:
, ni podatka o podnaslovu
, ni podatka o podnaslovu
, ni podatka o podnaslovu