magistrsko delo
Štefan Hadalin (Avtor), Darko Friš (Mentor)

Povzetek

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država polna nasprotij, ki so zelo vplivala na politično življenje v njej. Nestabilnost državne politike, ki so ji botrovala nasprotja med narodi, političnimi ideologijami in razlike med umevanjem države in njene ureditve, so se v političnem življenju udejanjala kot obdobje neprestane krize, ki se je vlekla skozi celoten čas njenega obstoja. V času 1918-1929 je kriza parlamentarizma doživljala razvoj, deloma kot učinek nevajenosti parlamentarnega pluralizma. Kot pomembna problematika tistega časa je bila revolucija v Rusiji, ki je sprožila obenem večje udejstvovanje delavskih gibanj in odpor proti taistemu udejstvovanju. V Kraljevini SHS je bilo delovanje Komunistične stranke Jugoslavije prepovedano z vladno uredbo, znano kot Obznana, konec decembra leta 1920, s sprejemom ustave julija 1921 so to uredbo nadomestili z Zakonom o zaščiti javne varnosti in reda. Obe uredbi sta pomenili poseg v državljanske pravice prepričanja in izražanja. Obe se kažeta kot smernici zakonodajnega razvoja, saj je mogoče korelativno povezati nastop kraljeve diktature leta 1929 s tema uredbama, ki sta kot eni izmed prvih na represiven način posegli v notranjo politiko države. Namen raziskave je preučiti učinke in posledice obeh ter ugotoviti, kako oz. ali sta uredbi vplivali na nadaljnji razvoj države, oziroma kako sta vplivali na nadaljnji politični diskurz in kasneje sprejeto zakonodajo do uvedbe šestojanuarske diktature leta 1929. Zato smo analizirali zgodnjo politiko in krizo parlamentarizma Kraljevine SHS v letih 1920 in 1921 z nadaljnjim poudarkom na delovanju Komunistične partije Jugoslavije do leta 1928. Posledice in učinki obeh uredb neposredno po njunem sprejetju ter razvoj represivne zakonodaje v času do leta 1929. Politični diskurz je tako na vrhu Kraljevine SHS kot v Komunistični partiji doživel premike in se je v obeh bližal agresivnejšemu oz. avtokratskemu delovanju, pri obeh premikih lahko zaznamo posledice omenjenih uredb.

Ključne besede

magistrska dela;Obznana;Kraljevina SHS;Zakon o zaščiti države;Komunistična partija Jugoslavije;politična zgodovina;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [Š. Hadalin]
UDK: 94(497.1)"1918/1929"
COBISS: 117403395 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 912
Št. prenosov: 197
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Obznana and the Law on the Protection of the State
Sekundarni povzetek: The Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes was a country full of contradictions, which had a strong effect on its political landscape. The instability of its politics was a manifestation of clashing ethnic interests, political ideologies and differences in various understandings of the country itself. These factors fostered a state of perpetual political crisis throughout its existence. Between 1918 and 1929, the parliamentary crisis was developing, partially due to the fact that the political agents were not used to working within a pluralistic political system. The activities of the Communist party of Yugoslavia were banned by a government act known as Obznana in late December 1920. With the passing of the constitution in July 1921, this act was replaced with the Law on the Protection of the State. Both acts encroached on freedom of speech as well as freedom of thought. Both can be interpreted as indicators of further legislative development, as a correlation can be found between them and the advent of the Sixth of January Dictatorship in 1929, especially when considering they were one of the first repressive pieces of legislation to actively interfere in domestic policy. The aim of the research is to study the effects and consequences of both acts and determine whether and how these acts affected the later development of the country – how political discourse and legislation implemented up to 1929 were affected by either act. In order to do this, the analysis is focused on domestic policy and the crisis of parliamentarism between 1920 and 1921, the activities and workings of the Communist party of Yugoslavia up to 1928, the effects and consequences of the acts following their implementation, and the development and further implementation of repressive legislation up to 1928. The political discourse in the Kingdom of SHS and the Communist party shifted farther towards more aggressive and authoritarian discourse being utilized by both entities. In this shift, the effects of Obznana and the Law on the Protection of the State can be detected.
Sekundarne ključne besede: master theses;Obznana;Kingdom of SHS;Communist Party of Yugoslavia;political history;Law on the Protection of the State;Zgodovina;Politika in vladanje;Jugoslavija;1918-1929;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 210 str.))
ID: 15743468