Magisterarbeit
Špela Hašaj (Avtor), Melanija Fabčič (Mentor)

Povzetek

Die vorliegende Masterarbeit ist eine holistische Stilanalyse ausgewählter deutscher True-Crime Podcast-Folgen. Die vier Folgen sind thematisch ähnlich, da sie alle dem Genre True Crime, d.h. wahren Kriminalfällen, zuzuordnen sind. Dennoch sind sie vom Umfang her sehr unterschiedlich. Das Ziel unserer Arbeit ist es anhand der Stilanalyse die Textsorte Podcast zu definieren und relevante Schlüsse bezüglich des Stils des Podcasts zu ziehen. Um dies zu erreichen, haben wir die Textsorte mit bereits existierenden Textsorten verglichen und die vier Podcast-Folgen auf Makro-, Mezzo- und Mikroebene analysiert. Die Makroanalyse betrachtet die Podcast-Folgen als Ganzes und die Mezzo- und Mikroanalyse widmet sich den einzelnen Subthemen der jeweiligen Podcast-Folge. Nach der durchgeführten Stilanalyse auf Makro-, Mezzo- und Mikroebene wurde festgestellt, dass alle Podcast-Folgen Gemeinsamkeiten mit journalistischen Texten aufweisen. Weiterhin sind wir zu dem Schluss gekommen, dass in Podcasts Explizitheit dominiert, aber dennoch ein gewisser Grad an Implizitheit vorkommt. Dieser steht hauptsächlich in Verbindung mit dem Nicht-Erklären von (nicht besonders zahlreich vorkommenden) fremd- und fachsprachlichen Ausdrücken. Es konnten viele Eigenschaften der gesprochenen Sprache (Spontaneität, Lockerheit, Authentizität, Situationsbezogenheit) und des dialogischen Sprechens (Wiederholungen, Unterbrechungen, allgemeine Ausdrücke, Füllwörter, Frage- und Aufforderungssätze) identifiziert werden. Angesichts der Analyseergebnisse zeigte sich auch, dass der Podcast anhand der vorgefundenen Stilelemente durchaus als selbständige Textsorte gesehen werden kann. Denn trotz großer Ähnlichkeiten mit journalistischen Textsorten und Werbetexten, ist die Kombination der vorhandenen Stilelemente und Stilzüge so einzigartig und vielfältig, dass sie in keiner der vergleichbaren Textsorten in dieser Konstellation und diesem Ausmaß zu finden ist.

Ključne besede

Magisterartbeiten;Podcast;True Crime;Textsorte;gesprochene Sprache;Stilanalyse;Funktionalstil;rhetorische Figuren;

Podatki

Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [Š. Hašaj]
UDK: 811.112.2'42:004.738.5(043.2)
COBISS: 117297667 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 32
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Stilna analiza izbranih nemških true crime podcast oddaj
Sekundarni povzetek: Živimo v času medijev in socialnih omrežij, zato nas dejstvo, da so se pojavile nove oblike komunikacije, ne bi smelo presenetiti. Ena izmed teh oblik je brez dvoma podcast. Priljubljenost le-tega stalno narašča, zato smo se odločili opraviti stilno analizo izbranih nemških true crime podcast oddaj z namenom, da spoznamo in opišemo lastnosti te aktualne in precej priljubljene besedilne vrste. Eden izmed razlogov za izbiro prav te besedilne vrste je tudi precejšnja neraziskanost tega področja. Preden smo se lahko posvetili sami stilni analizi, smo morali definirati pojem podcast ter skušali opredeliti besedilno vrsto podcast; pri tem smo jo na podlagi skupnih lastnosti primerjali z že obstoječimi uveljavljenimi besedilnimi vrstami, kot so intervju, reportaža, diskusija oz. razprava, radijska oddaja, komentar in zgodba (v dokumentarni obliki). Tukaj smo odgovorili na vprašanje, ali lahko na podcast gledamo kot samostojno besedilno vrsto ali zgolj kot preplet že obstoječih (prej omenjenih) besedilnih vrst. Podcast (tudi podkast) je digitalna vsebina, ki jo je mogoče s spleta v zvočni ali video datoteki prenesti na računalnik ali katerokoli drugo prenosno napravo. Sprva so podcasti vključevali samo zvočne vsebine, temu so se kasneje priključile tudi video vsebine. Naš material za stilno analizo sestoji izključno iz zvočnih posnetkov in spada pod žanr true crime, ki je en izmed najbolj priljubljenih žanrov sodobnega časa. Zato menimo, da so izbrana besedila tako vsebinsko kot časovno aktualna. Izbrali smo štiri podcast oddaje iz štirih različnih nemško govorečih podcastov, in sicer: Die Sekte von Hanau (iz podcasta Verbrechen von nebenan: True Crime aus der Nachbarschaft), Geheimakte Peggy (iz podcasta Geheimakte), Das Verschwinden der Lolita B. (iz podcasta True Crime Germany) in pa Annelieses Exorzismus & Frauke Liebs (iz podcasta Mordlust). Prednost podcasta je v njegovi lastnosti, da omogoča poslušanje enkrat prenesene vsebine tudi v kasnejšem času. To pomeni tudi, da ga lahko spremljamo brez internetne povezave, kjer in kadarkoli, pod pogojem, da smo ga prej prenesli na našo napravo. Naslednja prednost podcasta se nanaša na ustvarjanje le-tega, saj ga lahko ustvari vsak uporabnik osebnega računalnika na katerokoli temo in tega svobodno naloži na splet. Poleg njegovih lastnosti, povezanih s prenosnostjo, intimnostjo in dostopnostjo, podcast zaznamuje tudi prisotnost raznih formatov: solo/solistični podcast, podcast s sogostiteljem, intervju podcast, diskusijski podcast, fikcijski podcast, pripovedovalni podcast. Kot smo prej omenili, je naš material za stilno analizo sestavljen izključno iz zvočnih posnetkov, zato smo odgovarjali na vprašanje, v kolikšni meri so v podcastu prisotne lastnosti govorjenega jezika, saj podcast praviloma velja za dvogovorno besedilo. V njem se (razen v solo podcastu) pogovarjata vsaj dve osebi. Tukaj torej lahko govorimo o pogovoru oz. dialogu. Izhajajoč iz predpostavke, da je podcast zvočni pogovor najmanj dveh oseb, smo lahko našli lastnosti govorjenega jezika, kot so spontanost, sproščenost, nepovratnost, pristnost, naravnost in odvisnost od konteksta. Prav tako govorjeni jezik in pogovor zaznamujejo številne lastnosti, kot so pavze, enostavne povedi (parataksa), členki, medmeti itd. Naše delo odgovarja tudi na vprašanje, v kolikšni meri podcast dopušča implicitnost, saj so sogovorci tukaj del iste komunikacijske situacije, poslušalci oz. publika pa je ločena od te situacije. Zato se naša četrta teza glasi, da bomo v analiziranih podcast oddajah našli več eksplicitno jezikovno izraženih pojmov kot implicitno, glede na to, da so govorci del iste komunikacijske situacije, publika pa se nahaja izven te situacije. V sklopu stilne analize smo se posvetili uporabljenemu besedišču, govornemu slogu, retoričnim figuram in prevladujočim stilnim ravninam ter poskušali določiti, kateri funkcionalni slog prevladuje v analiziranih podcast oddajah.
Sekundarne ključne besede: magistrska dela;podcasti;true crime;besedilne vrste;govorjeni jezik;stilna analiza;funkcionalni slog;retorične figure;Besediloslovje;Jezikoslovna analiza;Retorične figure;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za germanistiko
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 253 str.))
ID: 15745302