Povzetek
Pesniški jezik Mirana Jarca je poln izrazov za zvočne pojave. Modre dalje, čisto prva pesem njegove prve zbirke Človek in noč, se končajo z željo po "težkem zvoku", pesniški moči ubesedovanja hrepenenj. A že v isti zbirki dozori do odločitve za pozicijo tihega, kontemplativnega poslušalca vsemirja/vesolja. V Liriki, Jarčevi zadnji zbirki, pa se zdi, da "težek zvok" najde v formi, v klasičnih pesemskih oblikah.
Ključne besede
slovenska književnost;slovenska poezija;ekspresionizem;poetika;Jarc;Miran;1900-1942;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2021 |
Tipologija: |
1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
UDK: |
821.163.6-1.09Jarc M. |
COBISS: |
86527747
|
Št. ogledov: |
44 |
Št. prenosov: |
23 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
Miran Jarc's poetic language is full of expressions for sound phenomena. Modre dalje (Blue Onwards), the very first poem of the first collection Človek in noč (Man and Night) ends with a desire for a "heavy sound", the poetic power of articulating longing. But in the same collection he matures to adopt the position of a silent, contemplative listener to the universe. In Lirika (Lyric), the last collection, however, he seems to find a "heavy sound" in classic poetic forms. |
Sekundarne ključne besede: |
Slovene literature;Slovene poetry;expressionism;poetics; |
Strani: |
Str. 217-223 |
DOI: |
10.4312/Obdobja.40.217-223 |
ID: |
15832350 |