magistrsko delo
Majda Rančigaj (Avtor), Jana Rapuš-Pavel (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu sem raziskovala izkušnje udeležencev in izvajalcev digitalnega mladinskega dela. To se je v Sloveniji začelo hitreje razvijati med epidemijo covida-19. V teoretičnem delu opredelim in predstavim področje duševnega zdravja, še posebej duševnega zdravja mladih, ki je bilo med epidemijo covida-19 najbolj izpostavljeno. Zanimali so me dejavniki tveganja in varovalni dejavniki krepitve in ohranjanja duševnega zdravja. Pri tem sem v ospredje postavila vlogo mladinskih organizacij in mladinskih delavcev, ki v Sloveniji predstavljajo pomembno preventivno vlogo pri varovanju duševnega zdravja mladih. Ena od ključnih nalog mladinskih organizacij je mladim ponuditi priložnosti in prostor za druženje in kakovostno preživljanje prostega časa. V obdobju, ko so v državi veljali najstrožji ukrepi za zajezitev širjenja okužb, so mladinske organizacije digitalizirale svoje programe in tako ostale v stiku z mladimi. Teoretični del sem zaključila s predstavitvijo digitalnega mladinskega dela, ki se je v tujini razvijal že pred letom 2020, pri nas pa je hitrejši razvoj doživel prav med epidemijo covida-19. V empiričnem delu me je zanimalo, kako so udeleženci in izvajalci sprejeli digitalizacijo programa Trening socialnih veščin (v nadaljevanju TSV), ki ga izvaja Društvo Center za pomoč mladim. Primerjala sem odgovore na evalvacijskih vprašalnikih, ki so jih izpolnili udeleženci ne-virtualnih in virtualnih TSV. S pomočjo te primerjave sem ovrednotila uspešnost virtualnega izvajanja programa TSV. Obenem pa me je zanimalo tudi, s kakšnimi izzivi so se spoprijemali izvajalci digitalnega mladinskega dela, katere kompetence so krepili ob načrtovanju in izvajanju digitalnega mladinskega dela ter kakšne so priložnosti in potrebe za nadaljnji razvoj tega področja dela mladinskih organizacij. Ugotovila sem, da udeleženci ne-virtualnih TSV program vrednotijo bolje kot udeleženci virtualnih TSV. So pa tudi ocene udeležencev virtualnih TSV relativno visoke. Ti rezultati so pokazali, da je bilo v času najostrejših ukrepov za preprečevanje širjenja okužb zelo pomembno, da so mladinske organizacije ponujale svoje programe in aktivnosti vsaj v virtualni obliki. Po pogovoru z izvajalkami digitalnega mladinskega dela sem ugotovila, da so digitalnemu mladinskemu delu v prihodnosti naklonjene zgolj do neke mere (na primer uporaba različnih aplikacij med ne-virtualnimi programi) ali v okoliščinah, ko so neposredna druženja in stiki omejeni oziroma nedovoljeni. Z raziskavo sem pridobila pomembne informacije o tem, kaj so prednosti in pomanjkljivosti digitalnega mladinskega dela in kako podpreti izvajalce digitalnega mladinskega dela, da se bo le-to lahko uspešno razvijalo tudi v prihodnosti.

Ključne besede

duševno zdravje mladih;neformalno izobraževanje;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [M. Rančigaj]
UDK: 330:004(043.2)
COBISS: 114737923 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 0
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Virtual implementation of ʺsocial skills trainingʺ as an example of digital youth work
Sekundarni povzetek: In my master's thesis, I explored the experiences of participants and youth workers with digital youth work, which started to develop more rapidly in Slovenia during the COVID-19 epidemic. In the theoretical part, I explored the field of mental health, especially youth mental health, which was most exposed during the COVID-19 epidemic. I was interested in the risk and protective factors in promoting and maintaining mental health. I have focused on the role of youth organisations and youth workers, which can play a significant role in prevention to improv and maintain young people's mental health in Slovenia. One of the key tasks of youth organisations is to offer opportunities for personal and social development through leisure activities. In a period of strict measures to contain the spread of infections, youth organisations developed digital programmes to stay in touch with young people. I concluded the theoretical part with a presentation of digital youth work, which was already developing abroad before 2020, but only developed more rapidly in our country during COVID-19 epidemic. In the empirical part of the thesis, I was interested in how the digitalisation of the programme “Training of social skills (TSS)”, implemented by Youth Aid Centre Association, was received by participants and digital youth work practitioners. I compared the responses collected on evaluation questionnaires filled in by participants of non-virtual and virtual TSS. Through this comparison I evaluated the success of the virtual implementation of TSS. At the same time, I was also interested in what challenges the digital youth work practitioners faced, what competences they strengthened while planning and implementing digital youth work, and what are the opportunities and needs for further development of this field of work in youth organisations. The results have shown that there are differences in the participants' evaluation of the programme. The non-virtual TSS participants evaluate the programme higher. However, the ratings of the participants of the virtual TSS are relatively high. The results showed that it was very important for youth organisations to offer their programmes and activities in a virtual format during a period of strict measures to contain the spread of infections. Digital youth work practitioners say, that they were only somewhat in favour of digital youth work in the future (e.g. using different applications between non-virtual programmes) or in circumstances where face-to-face socialising and contact are restricted, not allowed. The research provided me with pros and cons of digital youth work and how to support digital youth work practitioners to ensure that digital youth work can continue to develop in the future.
Sekundarne ključne besede: Virtualna učna okolja;Mladina;Zaposlitev;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta datoteke: application/pdf
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Socialna pedagogika
Strani: 54 str.
ID: 15856917