diplomsko delo
    	
    Povzetek
 
Blata komunalnih čistilnih naprav (KČN) so vse večji problem, saj zaenkrat ni jasne 
vizije, kako blata trajnostno uporabiti v kmetijstvu ali v kakšnem drugem sektorju na 
okoljsko in ekonomsko smiselen način. Trenutno je sežiganje ena najbolj uporabljenih 
metod za odstranjevanje blat KČN. Cilj naloge je bil ugotoviti prednosti in potencialne 
nevarnosti biooglja narejenega iz blat KČN. V pregled literature so vključene raziskave, 
ki so učinke dodatka biooglja iz blat KČN proučevale v poljskih poskusih. Raziskovalci, 
ki so preučevali učinke dodatka biooglja iz blat KČN na sprejem potencialno toksičnih 
kovin (PTK) v rastline, poročajo, da imajo največji vpliv sestava vhodnega materiala in
temperatura pirolize pri pripravi biooglja, ter odmerek biooglja. Vendar v splošnem do 
prekomernih vsebnosti PTK v uporabnih delih rastlin ne prihaja, razen pri večjih
odmerkih biooglja, t.j. 15 ton suhe snovi in več na ha. Rezultati so pokazali, da biooglje 
iz blat KČN lahko nadomesti sestavljena mineralna gnojila, ker vsebuje zadostno
količino makro- in mikrohranil. Z bioogljem pa ne moremo na optimalno raven povečati
vsebnosti hranila, ki ga v tleh primanjkuje. Pri uporabi biooglja iz blat KČN moramo 
biti previdni, saj je varnost pridelka zelo pogojena z osnovnim materialom in njegovim 
ozadjem (vsebnost PTK v blatu, ki pride iz KČN). Iz tega sledi tudi, da je težko določiti
varno količino dodajanja biooglja, potrebno je upoštevati vsebnost PTK v tleh na katera 
se nanaša biooglje, ter prisotnost PTK v biooglju iz blat KČN.
    Ključne besede
 
biooglje;blato;blato komunalnih čistilnih naprav;potencialno toksične kovine;sprejem potencialno toksičnih kovin;kmetijstvo;
    Podatki
 
    
        
            | Jezik: | Slovenski jezik | 
        
        
            | Leto izida: | 2022 | 
            
        
        
            | Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo | 
            
        
            | Organizacija: | UL BF - Biotehniška fakulteta | 
        
            | Založnik: | [F. Vakaj] | 
   
        
            | UDK: | 631.863:628.336:628.381:631.879.2:631.453:631.559(043.2) | 
   
        
        
            | COBISS: | 114847491   | 
        
        
  
        
            | Št. ogledov: | 33 | 
        
        
            | Št. prenosov: | 12 | 
        
        
            | Ocena: | 0 (0 glasov) | 
        
            | Metapodatki: |                       | 
    
    
    Ostali podatki
 
    
        
            | Sekundarni jezik: | Angleški jezik | 
        
        
            | Sekundarni naslov: | Benefits and potential risk of using biochar from sewage sludge in agriculture | 
        
        
        
            | Sekundarni povzetek: | Sewage sludge from municipal wastewater treatment plants is a growing problem, as 
there is currently no clear vision of how to use sludge sustainably in agriculture or any 
other sector in an environmentally and economically sound manner. Currently, 
incineration is one of the most widely used methods for sewage sludge removal. The 
aim of the thesis was to determine the benefits and potential risks of biochar produced 
from sewage sludge. The literature review includes studies that have studied the effects 
of adding biochar from sewage sludge in field experiments. Researchers who 
investigated the effects of the addition of biochar from sewage sludge on the uptake of 
potentially toxic metals (PTM) in plants reported that the composition of the input 
material and pyrolysis temperature had the greatest impact on biochar preparation, as 
well as the dose of biochar. However, in general, excessive PTM levels in useful plant 
parts do not occur, except at higher rates of biochar, i.e. 15 tons dry matter and above
per ha. The results show that biochar from sewage sludge can easily replace mineral 
fertilizers because it contains sufficient amount of macro- and micronutrients. However, 
biochar cannot increase the content of nutrients that are deficient in the soil to an optimal 
level. We must be careful when using biochar from sewage sludge, as the safety of the 
crop depends largely on the basic material and its background (PTM content in sewage 
sludge). It also follows that it is difficult to determine the safe amount of biochar added. 
It is necessary to take into account the PTM content in the soil to which the biochar will 
be added, and the presence of PTM in biochar from sewage sludge. | 
        
        
            | Sekundarne ključne besede: | biochar;sewage;municipial sewage sludge;potentially toxic metals;potentially toxic metal uptake;agriculture; | 
        
            
        
            | Vrsta dela (COBISS): | Diplomsko delo/naloga | 
        
        
            | Študijski program: | 0 | 
        
           
        
           
        
           
        
           
        
            | Komentar na gradivo: | Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za agronomijo | 
        
           
        
           
        
           
        
            | Strani: | VI, 20 str. | 
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
          
        
          
        
          
        
         
        
         
        
        
            | ID: | 15907837 |