Sauradipta Ganguly (Avtor), Jure Žigon (Avtor), Kavyashree Srinivas (Avtor), Marko Petrič (Avtor), Sebastian Dahle (Avtor)

Povzetek

In spite of being both a one-step solution to several problems associated with woodworking and also energy efficient, the application of microwave (MW) modification in wood research has remained very limited and this promising method has practically no use in wood industries across the globe. Research done so far in this field primarily sheds light on its potential in enhancing wood permeability, treatability and uniform wood drying. While MW treatments are mostly used on wet or green wood, another modification technique, plasma, has potential benefits to synergistically enhance the effects of MW treatment, but so far has not been applied on wet or green wood specimens. This study takes a first step to investigate the effects of plasma treatments (PT) on green wood specimens, as well as combinations of MW and plasma treatments. As a preliminary study, the methodology focuses on water contact angle measurements, since these are most commonly used as indicators for surface modifications in industrial applications. An exponential time dependence was found for the contact angle on the investigated samples of Norway spruce (Picea abies Karst.). Initial contact angles after droplet deposition increased due to drying and migration of organic molecules during treatments. In comparison with the literature, the effect of plasma was significantly less pronounced on wet wood specimens. The initial contact angles showed the lowest statistical variations after MW treatment, whereas plasma increased inhomogeneities. The final contact angles on treated specimens was lowest for PT-only specimens as well as specimens treated with plasma after MW. In contrast to the initial contact angles, the final contact angles showed the lowest variations after PT. Wetting rates were insignificantly improved by plasma, with reduced statistical variations after all treatments.

Ključne besede

Norway spruce wood;wood drying;microwave processing;gliding arc plasma;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
UDK: 630*829.1:52-726
COBISS: 116605443 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0024-1067
Št. ogledov: 108
Št. prenosov: 23
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Sinergistični učinek mikrovalovnega sušenja in obdelave s plazmo na omočljivost svežega lesa
Sekundarni povzetek: Kljub temu, da je uporaba mikrovalov za modifikacijo lesa energetsko učinkovita in obetavna enostopenjska rešitev za številne probleme, povezane z obdelavo lesa, je ta tehnologija v raziskavah lesa ostala zelo omejena in se v lesni industriji po vsem svetu praktično ne uporablja. Dosedanje raziskave na tem področju osvetljujejo predvsem potencial te metode pri izboljšanju permeabilnosti lesa, kurativne zaščite lesa in enakomernega sušenja lesa. Medtem ko se obdelava z mikrovalovi večinoma uporablja na svežem lesu, izkazuje tehnika obdelave lesa s plazmo potencialne koristi za sinergistično izboljšanje učinkov obdelave z mikrovalovi, vendar se doslej plazma še ni uporabljala za obdelavo svežega lesa. Ta študija je prvi korak k raziskovanju učinkov plazemske obdelave na vzorcih svežega lesa ter kombinacije mikrovalovne in plazemske obdelave. Kot preliminarna študija se osredotoča na meritve stičnega kota kapljic vode, saj se metoda uporablja kot indikator učinkovitosti površinske obdelave tudi v industriji. Na raziskanih vzorcih smrekovine (Picea abies Karst.) je bila ugotovljena eksponentna odvisnost stičnega kota od trajanja omočenja. Začetni stični kot po nanosu kapljic vode se je povečal zaradi sušenja lesa in migracij organskih molekul na površino lesa. V primerjavi z navedbami iz literature je bil učinek plazme na svežih vzorcih lesa bistveno manj izrazit. Začetni stični kot je imel najmanjšo statistično variabilnost po obdelavi z mikrovalovi, medtem ko je plazma povečala nehomogenost. Končni stični kot je bil najnižji pri vzorcih, ki so bili obdelani samo s plazmo, kot tudi pri vzorcih, obdelanih s kombinacijo mikrovalov in plazme. V nasprotju z začetnim stičnim kotom je končni stični kot pokazal najmanjšo spremembo po obdelavi s plazmo. Stopnja omočitve je bila s plazmo neznatno izboljšana, z zmanjšano statistično variabilnostjo po vseh obdelavah.
Sekundarne ključne besede: les;navadna smreka;sušenje lesa;mikrovalovna obdelava;drsna obločna plazma;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: str. 5-14
Letnik: ǂLetn. ǂ71
Zvezek: ǂšt. ǂ1
Čas izdaje: 2022
DOI: 10.26614/les-wood.2022.v71n01a01
ID: 16015439