magistrsko delo
Jaša Čebulj (Avtor), Darja Kobal Grum (Mentor)

Povzetek

Športnikov uspeh je produkt številnih dejavnikov, ki zajemajo fizično, taktično, tehnično ter psihološko področje (Sheard, 2013). V sklopu slednjega se omenja koncept mentalne trdnosti, ki ga številni opredeljujejo kot zbirko lastnosti ali veščin, ki športniku omogočajo konsistentno nastopanje na visokih nivojih ter uspešno spoprijemanje s številnimi zahtevami in obremenitvami (Jones idr., 2007). Nekateri jo pojmujejo kot stabilno osebnostno lastnost (Clough idr., 2002), drugi kot pridobljeno sposobnost oziroma mentalno naravnanost (Sheard idr., 2009). Navkljub neenotnosti v opredelitvah konstrukta ter pomanjkanju sistematičnega teoretskega ozadja velja splošno prepričanje, da je mentalna trdnost pomemben dejavnik športnega uspeha (Bull idr., 2005). V raziskavi se osredotočamo na konstrukt mentalne trdnosti, še posebej na njegovo povezanost z osebnostjo ter na preverjanje razlik v izraženosti konstrukta med skupinami športnikov. Vzorec raziskave zajema aktivne športnike (N = 245), ki so izpolnili dva osrednja samoocenjevalna instrumenta: Vprašalnik mentalne trdnosti športnika VMTŠ (orig. SMTQ; Sheard, idr., 2009) ter Vprašalnik velikih pet BFI (Avsec in Sočan, 2007; John idr., 1991). Skladno s predhodnimi raziskavami smo predpostavili in tudi ugotovili statistično pomembne (p < ,01) povezave mentalne trdnosti z nevroticizmom (r = -,63), vestnostjo (r = ,44) in ekstravertnostjo (r = ,39). Prav tako smo ugotovili razlike med tremi vključenimi skupinami, in sicer da moški, tisti, ki trenirajo dalj časa, ter vrhunski športniki poročajo o višji stopnji mentalne trdnosti ter njenih podpodročij v primerjavi z ženskami, tistimi, ki trenirajo krajši čas, ter športniki, ki ne dosegajo statusa vrhunskosti. Rezultati nakazujejo na kompleksnost konstrukta mentalne trdnosti ter podpirajo tezo, da je mentalna trdnost sestavljena tako iz relativno stabilnih kot tudi iz prilagodljivih lastnosti. Nadaljnje raziskave so potrebne, da lahko konstrukt apliciramo v praksi. Na koncu izpostavimo še pomanjkljivosti raziskave ter podamo ideje za prihodnja raziskovanja področja.

Ključne besede

mentalna trdnost;osebnostne lastnosti;športniki;psihologija športa;razlike med skupinami;magistrska dela;Vprašalnik mentalne trdnosti športnika VMTŠ;Lestvica psihološke pripravljenosti športnika LPPŠ;Vprašalnik velikih pet BFI;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [J. Čebulj]
UDK: 159.923.3:796-051(043.2)
COBISS: 119235331 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 42
Št. prenosov: 24
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Mental toughness and personality in active athletes
Sekundarni povzetek: An athlete's success is the result of a variety of factors, including physical, tactical, technical and psychological aspects (Sheard, 2013). The construct of mental toughness is considered one of the most important factors in sporting success and is defined as a collection of psychological attributes that enable an athlete to consistently perform at a high level and successfully manage various demands (Jones et al., 2007). Some see it as a stable personality trait (Clough et al., 2002), others as an acquired skill (Sheard et al., 2009). This study focuses on the construct of mental toughness, in particular its relationship to personality, and on examining differences in the expression of the construct between specific groups of athletes. The research sample includes active athletes (N = 245) who completed two main self-assessment instruments: the Sports Mental Toughness Questionnaire SMTQ (Sheard et al., 2009) and the Big Five Inventory BFI (Avsec & Sočan, 2007; John et al., 1991). Consistent with previous research, we hypothesised and also found statistically significant (p < ,01) correlation between mental toughness and neuroticism (r = -,63), conscientiousness (r = ,44), and extraversion (r = ,39). We also found the hypothesised differences between the three groups involved, namely that men, those who train longer, and top athletes have higher levels of mental toughness and its domains than women, those who train shorter, and athletes who do not achieve top status. The results show the complexity of the mental toughness construct and support the proposition that it consists of both relatively stable and adaptive traits. Further research is needed to apply the construct in practise. In conclusion, we highlight the shortcomings of the study and make suggestions for future research in this area.
Sekundarne ključne besede: mental toughness;personality traits;athletes;sport psychology;group differences;masters theses;Sports mental toughness questionnaire SMTQ;Psychological performance inventory-A PPI-A;Big five inventory BFI;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: 50 str.
ID: 16033614