Politologija, kakršna še bo

stanje in perspektive discipline

Povzetek

Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna pozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti, ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/ reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zamejevanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demokracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije demokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da na prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se obravnave povezuje podoben sentiment – politična agorafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z vladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne projekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju države in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove (meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v politološkem raziskovanju

Ključne besede

Politologija;Država;Demokracija;Politološka teorija;Metodologija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK:	32:[321.01+321.72]"20"
COBISS:	111932675
ISSN:	0040-3598
Št. ogledov:	93
Št. prenosov:	15
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	The shape of political science to come: the state and prospects of the discipline
Sekundarni povzetek:	The article addresses the dilemmas and challenges political science is facing at the beginning of the 21st century, where particular attention is placed on to the understanding the state and democracy. In the first part, the article reflects on the leading geographical interpretations of the state in political science, which still restrict or even define the state as a geographically demarcated and immutable territory. We consider the loss of analytical acuity in such explorations of the state as they completely overlook the processes of redefining and redistributing the state, and thus the processes of its de-/reterritorialisation and spatial restructuring when the state is forced to adapt to dynamics of the economy and no longer vice versa. In the second part, the article analyses the main theories of democracy and identifies their biggest limitations. We argue that the seemingly heterogeneous and mutually exclusive discussions share a similar sentiment – political agoraphobia and, at the same time, the erroneous equating of democracy with being ruled by the people, which is solely realised through state-building projects. Drawing on recent approaches to the state and democracy, the article calls for novel (meta)theoretical, epistemological and methodological pluralism in political science research
Sekundarne ključne besede:	Politične vede;Slovenija;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 293-310
Letnik:	ǂLetn. ǂ59
Zvezek:	Posebna št.
Čas izdaje:	2022
DOI:	10.51936/tip.59.posebnastevilka1.294-310
ID:	16094993