Valon Shkodra (Avtor), Božidar Jezernik (Mentor)

Povzetek

This paper is part of a study to complete the cycle Doctoral School, in the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Before going into the context of the work, I will present, in general terms, the purpose and objectives of this study, as well as its methodology and structure, alongside the difficulties encountered. The focus of my study is Kosovo's cultural heritage, with an emphasis on the country's approach to managing, presenting and protecting this heritage. The protection of cultural heritage is of great importance for Kosovars and Kosovo as a new state. Cultural heritage is a bridge that can be used to build strong cultural relations in Europe and in the world. Specific cultural heritage sites in Kosovo, such as cult objects, museums and the city of Prishtina, are used as case studies. In addition, relevant institutions involved in the management of cultural heritage in Kosovo are examined; this research looks at the plans of each institution, their strategic policies, the law on cultural heritage, sustainable development, communication and the use of cultural values. This study is important for several reasons, one of the most important being the cognitive value of cultural heritage. Cultural heritage is becoming increasingly popular and growing day by day; it is an interesting field of research that includes numerous aspects related to the past. In Kosovo, there is a certain period of cultural heritage that has not been represented as well as it deserves to be. My study will make a modest contribution to thinking about the state of Kosovo’s cultural heritage. This pertains to all citizens of the country, regardless of their ethnicity. Another reason to deal with cultural heritage is to increase our knowledge of Kosovo's cultural heritage, to evaluate its meaning and role, as well as the processes of change in different eras, nationalism and myths based on cultural heritage and neighbourly relations.

Ključne besede

cultural heritage;museums;monuments;ideology;interpretation;Kosovo;Muzeologija;Disertacije;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [V. Shkodra]
UDK: 338.483.13:069(497.115)
COBISS: 117541891 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 79
Št. prenosov: 15
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni povzetek: Pričujoča študija je prispevek k zaključku doktorskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden predstavim kontekst dela, bom orisal namen in cilje te študije, njeno metodologijo ter strukturo in težave, s katerimi sem se soočal med njenim potekom. Fokus moje študije je kulturna dediščina Kosova, s poudarkom na državnem pristopu k upravljanju, zaščiti in predstavljanju tovrstne dediščine. Zaščita kulturne dediščine je vitalnega pomena za Kosovo kot novo državo in za prebivalce Kosova. Kulturna dediščina je vez, prek katere se lahko spletejo močne kulturne povezave po Evropi in svetu. Za študijske primere služijo določeni kraji kulturne dediščine, med drugim kultne zgradbe, muzeji in mesto Priština. Poleg tega obravnavam tudi relevantne institucije, zadolžene za upravljanje s kulturno dediščino Kosova – študija analizira načrte posamičnih institucij, njihovo strateško politiko, zakonodajo o kulturni dediščini, trajnostni razvoj, komunikacijo in aplikacijo kulturnih vrednot. Študija je pomembna iz več razlogov, eden najpomembnejših pa je gotovo kognitivna vrednost kulturne dediščine. Polje kulturne dediščine je vedno bolj priljubljeno in raste iz dneva v dan – gre za zanimivo področje raziskovanja, ki zajema številne vidike preteklosti. Na Kosovu določena obdobja kulturne dediščine niso bila predstavljena tako celovito, kot bi bilo potrebno. Moja študija je majhen prispevek k premišljevanju o kulturni dediščini države Kosovo. Ta pripada vsem državljanom, ne glede na njihovo etnično pripadnost. Dodaten razlog za obravnavo te teme je želja po večjem poznavanju kosovske kulturne dediščine, oceni njenega pomena in vloge ter procesov transformacije skozi različna obdobja, nacionalizma in mitov, ki izhajajo iz kulturne dediščine in sosedskih odnosov.
Sekundarne ključne besede: kulturna dediščina;muzeji;spomeniki;ideologija;interpretacija;Kosovo;disertacije;
Vrsta dela (COBISS): Doktorska disertacija
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Strani: 196 f.
ID: 16094994