Celje in priseljenci albanske narodnost
Damjan Mandelc (Avtor), Vanja Gajić (Avtor)

Povzetek

V članku raziskujemo odnos večinskega prebivalstva tretjega največjega slovenskega mesta Celje do albanske priseljenske skupnosti, ki se je v zadnjem obdobju številčno okrepila in med večinskim prebivalstvom generira odklonilni odnos in etnično distanco. Na podlagi teoretskih predpostavk v polju sociologije in migracijskih študij je bil oblikovan raziskovalni načrt z integracijo metod. Analiza rezultatov je pokazala, da ima večinsko prebivalstvo prevladujoče negativen odnos, opazili smo delna ujemanja s predpostavljenimi teoretičnimi izhodišči, pri čemer se je pokazalo, da imajo posameznice z višjo izobrazbo in višjimi dohodki nekoliko bolj naklonjen odnos do priseljencev kot moški respondenti z nižjo izobrazbo in nižjimi prihodkom

Ključne besede

Mestna občina Celje;alfanofobija;ksenofobija;odnos do priseljencev;odnos do albancev;odnos do albanskih priselnjencev;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK: 316.644:314.117-054.72(=18)(497.431)
COBISS: 108499459 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0040-3598
Št. ogledov: 59
Št. prenosov: 12
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: The article examines the ways the majority population of Celje, Slovenia’s third-biggest city, view the Albanian immigrant community, one that which has recently grown in size and is being met with a negative attitude and ethnic distance from the majority population. Based on theoretical assumptions in the fields of sociology and migration studies, a research plan of mixed methods was designed. Analysis of the results demonstrated that the majority of the population mainly held a negative attitude, while partial correlation was observed with the assumptions made in the theoretical starting points, namely, that female respondents with a higher education and higher income hold slightly more favourable attitudes to immigrants than males with a lower education and lower income
Sekundarne ključne besede: Družbene vrednote;Stališče (psihologija);Priseljenci;Albanski izseljenci;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: str. 115–137, 169
Letnik: ǂLetn. ǂ59
Zvezek: ǂšt. ǂ1
Čas izdaje: 2022
DOI: 10.51936/tip.59.1.115-137
ID: 16129083