ǂa ǂresponse to the Covid-19 crisis in Slovenia
Povzetek
Crisis response planning can never fully prevent a certain amount of improvisation given that, in some cases, it is necessary, if not even desirable. This article analyses the research question on the relationship between crisis planning and improvisation in theory and with respect to the Covid-19 epidemic in Slovenia. Despite existing systemic recommendations, normative and to some extent operational crisis preparedness, our analysis of the country's response reveals improvisation in several key elements: planning, decision-making, coordination and crisis communication. The quite considerable improvisation seen with the epidemic is the outcome of its unexpected dimensions, the absence of a comprehensive crisis management plan, and individual actors' insufficient crisis management competences. It has been reflected in the establishing of specialised ad hoc structures, overnight decisions and their sudden reversals, and often in inconsistent and inappropriate communication with the public.
Ključne besede
Covid-19;Epidemije;Krizno upravljanje;Krizno komuniciranje;Odločanje;Slovenija;
Podatki
Jezik: |
Angleški jezik |
Leto izida: |
2021 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
UDK: |
005.931.11:616-036.22(497.4) |
COBISS: |
81134595
|
ISSN: |
0040-3598 |
Št. ogledov: |
35 |
Št. prenosov: |
8 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Slovenski jezik |
Sekundarni naslov: |
Pripravljenost proti improvizaciji |
Sekundarni povzetek: |
Načrtovanje odziva na krizo ne more v celoti izključiti improvizacije, ki je v določenih primerih nujna in celo zaželena. Prispevek analizira raziskovalno vprašanje o razmerju med kriznim načrtovanjem in improvizacijo v teoriji ter v primeru odziva na epidemijo Covida-19 v Sloveniji. Kljub normativni urejenosti, obstoječim sistemskim priporočilom in določeni meri operativne pripravljenosti na krize naša analiza odziva razkriva improvizacijo v njegovih ključnih prvinah: načrtovanju, odločanju, koordinaciji in kriznem komuniciranju. Sorazmerno obsežna improvizacija je bila odraz nepričakovanih razsežnosti epidemije, neobstoja celovitega načrta za odziv in pomanjkanja kompetenc za krizno upravljanje pri posameznih akterjih. Odražala se je v ad-hoc ustanovljenih strukturah, odločitvah, sprejetih prek noči, in njihovih nenadnih spremembah ter pogosto tudi v nedoslednem in neprimernem komuniciranju z javnostjo. |
Sekundarne ključne besede: |
Epidemics;Crisis management;Crisis communication;Decision making;Slovenia; |
Vrsta dela (COBISS): |
Članek v reviji |
Strani: |
str. 632-651, 693 |
Letnik: |
ǂLetn. ǂ58 |
Zvezek: |
posebna št. |
Čas izdaje: |
sep. 2021 |
DOI: |
10.51936/tip.58.specialissue.632-651 |
ID: |
16137656 |