Turistična arhitektura Eda Mihevca v slovenski Istri

magistrsko delo

Sara Hajdinac (Avtor), Franci Lazarini (Mentor), Neža Čebron Lipovec (Komentor)

Povzetek

Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bila Julijska krajina jabolko spora med novonastalo Demokratično federativno Jugoslavijo (kasneje Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo) in Zahodom s Kraljevino (po letu 1946 Republiko) Italijo na čelu. Jugoslovanska stran je v šestdesetih letih s spodbujanjem masovnega turizma na pridobljenem ozemlju želela izboljšati svojo gospodarsko rast in hotelska arhitektura je hkrati sooblikovala njeno novo politično reprezentacijo in tako veljala za neke vrste "izložbo". Urbanistična ureditev, in s tem tudi načrtovanje turističnih objektov v slovenski Istri, je bilo leta 1955 dodeljeno Edu Mihevcu (1911-1985), slovenskemu arhitektu, urbanistu in pedagogu na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Njegov opus lokacijsko obsega predvsem Ljubljano in slovensko Istro, ki je imela zaradi Mihevčevega monopola do sedemdesetih let 20. stoletja enoten arhitekturni izraz. Obalni opus je bil do sedaj obravnavan le v kontekstu pregleda celotnega arhitektovega opusa, turistična arhitektura pa zgolj v posameznih vidikih (počitniška naselja, nateli in posamezni hoteli) in splošno ostaja še neraziskana.

Ključne besede

magistrska dela;turizem;arhitektura;slovenska Istra;hoteli;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[Hajdinac S.]
UDK:	728.5(497.472)Mihevc E.(043.2)
COBISS:	121085699
Št. ogledov:	8
Št. prenosov:	2
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Tourism architecture of edo mihevc in the Slovenian Istria
Sekundarni povzetek:	After the end of the Second World War, the Friuli Venezia Giulia region was a contested teritory, with both Democratic Federal Yugoslavia (later the Federal People's Republic of Yugoslavia) and Italy laying claim to it. The Yugoslav side attempted to improve the economic growth in the part of the mentioned region under their control by stimulating growth of the mass tourism sector. The hotel architecture raised at the same time additionally served as the country's representation of its politics, a sort of a "display window". The urban management and the planning of tourist facilities in the Slovene Istria was relegated to Edo Mihevc in 1955 (1911-1985), a Slovene architect, urban planner and pedagogue at the University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy.The architect's works are mostly concentrated in Ljubljana and the Slovene Istria, the latter of which was completely monopolised by Mihevc up until the 1970s, and consequently gained a unified architectural image. This part of Mihevc's work was up to now only analysed in the context of surveys encompassing the architect's entire opus, with only individual examples of tourist architecture ever analysed (holiday resorts, natels and individual hotels), leaving this partof Mihevc's opus largely not researched.
Sekundarne ključne besede:	master theses;tourism;architecture;Slovenian Istria;hotels;Mihevc;Edo;1911-1985;Turizem;Arhitektura;Hoteli;Koprsko primorje (Slovenija);Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za umetnostno zgodovino
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (XII, 199 str.))
ID:	16201154