diplomsko delo

Povzetek

Plastika je zaradi svojih lastnosti izredno uporaben material, ki ga zaradi množične uporabe in nepravilnega ravnanja veliko pride v vodne in kopenske ekosisteme. V zadnjem času je največ pozornosti posvečeno majhnim plastičnim delcem, ki jih imenujemo mikroplastika (< 1 mm). V okolju sta prisotni tako primarna kot sekundarna mikroplastika (< 1 mm). Sekundarna mikroplastika nastane, ko plastika pod vplivom različnih dejavnikov razpada na manjše fragmente. Primarna mikroplastika se veliko uporablja v kozmetiki in produktih za osebno nego, kar je en od razlogov, da lahko pristane v odpadni vodi ter posledično v vodnem ekosistemu. V odpadni vodi se lahko na mikroplastiko adsorbirajo ostala prisotna onesnaževala, med drugimi tudi kovinski nanodelci, ki so prav tako prisotni v kozmetičnih izdelkih. Mikroplastika se lahko obnaša kot vektor za prenos onesnaževal in spremeni njihovo biološko dostopnost in strupenost, s tem pa vpliva na vodne organizme. Zato smo v okviru diplomskega dela proučevali vpliv mikroplastike z adsorbiranimi nanodelci na malo vodno lečo (Lemna minor) in sicer smo določali vpliv na specifično hitrost rasti, vsebnost klorofila a in b, dolžino korenin, določili pa smo tudi količino desorbiranih nanodelcev tekom poskusa. Rezultati so pokazali, da mikroplastika z adsorbiranimi nanodelci TiO2 in ZnO ne vpliva na specifično hitrost rasti in koncentracijo klorofila a. Zaznali smo vpliv na rast korenin ter na koncentracijo klorofila b. Po sedmih dneh inkubacije se je 15,7 % TiO2 in 53,0 % ZnO desorbiralo v vodo.

Ključne besede

vodni ekosistem;mala vodna leča;onesnaževala;mikroplastika;kovinski oksidi;nanodelci;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Založnik: [A. Sajovic Žulovec]
UDK: 504.5(043.2)
COBISS: 121720835 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 22
Št. prenosov: 11
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The combined effect of microplastics and nanoparticles on aquatic organisms
Sekundarni povzetek: Plastic is an exceptionally useful material, because of its good properties. However, its massive use and improper handling with plastic waste has resulted in plastic pollution of aquatic and terrestrial ecosystems. Recently a lot of attention has been given to small plastic particles called microplastics (< 1 mm). In the environment, both primary and secondary microplastics are present. Secondary microplastics occur when plastics are broken down into smaller fragments due to various environmental factors. On the other hand, primary microplastics are widely used in cosmetics and personal care products and can end up in wastewaters and eventually in the aquatic ecosystem. Other pollutants that are present in wastewater can adsorb on the surface of microplastics, including metal nanoparticles, which are also present in cosmetics. Microplastics can act as a vector for pollutants, altering their bioavailability and toxicity and thus affecting aquatic organisms. In this work we studied the effect of microplastics with adsorbed nanoparticles on duckweed Lemna minor. We studied the impact on the specific growth rate, the chlorophyll a and b contents and root length. We also determined the amount of desorbed nanoparticles during the experiment, The results showed that microplastics with adsorbed TiO2 and ZnO nanoparticles do not affect the specific growth rate and chlorophyll a content. However, we observed inhibition on root length and chlorophyll b content. After the seven-day incubation period 15,7 % and 53,0 % of TiO2 and ZnO, respectively, was desorbed from microplastics.
Sekundarne ključne besede: aquatic ecosystem;duckweed;metal oxides;microplastics;nanoparticles;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 1000372
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za kemijo in kemijsko tehnologijo, UNI Kemijsko inženirstvo
Strani: 25 str.
ID: 16317292