magistrsko delo
Laura Volasko (Avtor), Jani Bekő (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu empirično preverjamo veljavnost teorije paritete kupne moči (PKM) v osmih izbranih evropskih državah, ki niso članice evroobmočja, od tega v šestih tranzicijskih reformnih državah (Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija) in dveh razvitih gospodarstvih (Danska, Švedska). Kot bazno valuto smo najprej obravnavali evro, kasneje pa še ameriški dolar. Za preverjanje veljavnosti teorije smo za vsako državo posebej uporabili teste stacionarnosti, to sta ADF in KPSS testa. Lotili smo se tudi preverjanj panelnih podatkov, pri čemer smo uporabili LLC test, Breitungov test, Hadrijev test, IPS test, Fisherjev-ADF in Fisherjev-PP test. Najprej smo veljavnost PKM preverjali za celotno opazovano obdobje, ki v primeru uporabe evra kot bazne valute zajema mesečne podatke od februarja 1993 do junija 2020 in v primeru uporabe ameriškega dolarja podatke od januarja 1993 do decembra 2020, razen v primeru Hrvaške, za katero opazujemo podatke od januarja 1993 do junija 2020. V nadaljevanju smo celotno obdobje razdelili na dve podobdobji, in sicer na obdobje pred veliko recesijo 2008 in na obdobje po njej. Izračune za obdobje do velike recesije smo opravili do konca leta 2007, izračune za obdobje po njej pa od začetka leta 2008. Na koncu smo izvedli še panelne teste in preverjali veljavnost PKM na celotnem vzorcu držav. Generalno gledano v naši empirični raziskavi nismo našli prevladujoče podpore v korist veljavnosti PKM v izbranih evropskih državah. Nekoliko uspešneje se je preverjanje paritetnih razmerij izkazalo pri evrskih deviznih tečajih, čeprav sta ADF in KPSS testa pogosto kazala heterogene izide. Izstopala je Danska, za katero smo lahko veljavnost PKM potrdili za vsa opazovana obdobja. Za primer ameriškega dolarja pa smo opazili, da je predvsem za celotno obdobje opazovanja in za obdobje pred veliko recesijo značilno, da teorija PKM ne velja. Rezultati kažejo boljšo sliko za pokrizno obdobje, in sicer za primer Hrvaške, Madžarske in Poljske.

Ključne besede

kupna moč;pariteta kupne moči;devizni tečaj;realni devizni tečaji;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik: L. Volasko
UDK: 336.741.233
COBISS: 127066627 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 3
Št. prenosov: 2
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: ǂThe ǂrelevance of purchasing power parity in european economies, the euro area's non-members
Sekundarni povzetek: In our master's thesis, we empirically verify the validity of purchasing power parity (PPP) in eight chosen European countries that are not members of the Euro Area, including six transition countries (Bulgaria, the Czech Republic, Croatia, Hungary, Poland, Romania) and two developed economies (Denmark, Sweden). First we used Euro as the basic currency and later the US dollar. To check the validity of PPP for each country separately, we used time series stationarity tests, namely ADF and KPSS tests. We also undertook panel data tests, using the LLC test, Breitung test, Hadri test, IPS test, Fisher-ADF and Fisher-PP test. At first, the validity of the PPP was checked for the entire observed period, which in the case of using Euro as the basic currency covers monthly data from February 1993 to June 2020 and in the case of US dollar data from January 1993 to December 2020, with the exception of Croatia, for which we observe data from January 1993 to June 2020. Then we divided the entire period into two sub periods, namely the period before the Great Recession of 2008 and the period after it. The calculations for the first period therefore included monthly data until the end of 2007, and the calculations for the second period included data from January 2008. Finally, we conducted panel tests and tested the validity of PPP on the entire sample of countries. We did not manage to find overwhelming support in favor of the validity of PPP for our selected countries. The verification of parity relations proved to be somewhat more successful in the case of Euro exchange rates, although the ADF and KPSS tests often showed heterogeneous results. Only for Denmark we were able to confirm the validity of the PPP for all observed periods. In the case of using US dollar, we noticed, that especially for the entire period of observation and for the period before the Great Recession, it is typical that the PPP theory does not apply. The results are showing a better picture for the post-crisis period, namely in the case of Croatia, Hungary and Poland.
Sekundarne ključne besede: purchasing power parity;real exchange rate;transition economies;unit root tests;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani: III, 79 str.
ID: 16383914