Svetobolje in solznodolinskost v Stritarjevi zgodnji poeziji

diplomsko delo

Anja Aleksandra Adamič (Avtor), Aleksander Bjelčevič (Mentor)

Povzetek

Za Stritarjevo zgodnjo poezijo je značilno izpovedovanje svetobolja, ki je v 19. stoletju prežemalo celotno Evropo. Ta čas zaznamuje filozofija pesimizma, ki se je oddaljil od tradicionalnega krščanskega pojmovanja sveta in se pod Arthurjem Schopenhauerjem oblikoval v miselni tok, kateremu je sledilo mnogo umetnikov, med drugimi tudi Josip Stritar. Njegovo svetobolje se je kazalo kot razklanost med idealnim altruističnim življenjem in realnostjo, polno bolečine in nesmiselnega trpljenja. Tak svet je v svoji poeziji označil kot dolino solz - ta pa je rešitev iz tegob videla šele v posmrtnem življenju pri Bogu. Kljub temu Stritar ni bil pravi solznodolinec, saj v odrešenje po smrti ni verjel iskreno, kar je v takratnem kulturnem okolju botrovalo velikemu neodobravanju in kritiki katoliških veljakov. Čeprav ga močno povezujejo s Schopenhauerjevo šolo, sta bili večina njegove melanholije in svetovnega nazora plod lastnega razmišljanja in osebnih izkušenj, ki so izpostavljene v pesmih, nastalih med letoma 1869 in 1880, kar bom predstavila v svojem diplomskem delu.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenska poezija;pesimizem;svetobolje;dolina solz;19. stoletje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[A. A. Adamič]
UDK:	821.163.6-1.09Stritar J.
COBISS:	124993283
Št. ogledov:	36
Št. prenosov:	3
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Weltschmerz and the Concept of the 'Vale of Tears' in Stritar's Early Poetry
Sekundarni povzetek:	The expression of Weltschmerz, an emotion enveloping nineteenth-century Europe, is characteristic of Stritar’s early poetry. It was a time marked by Pessimism, a philosophy that distanced itself from the traditional Catholic worldview. Arthur Schopenhauer developed it into a doctrine, which was followed by many artists, including Josip Stritar. His Weltschmerz presented itself as a rift between an ideal, altruistic life, and reality, which is filled with pain and senseless suffering. In his poems, he described such a world as a "vale of tears" - a world that does not find salvation from its ills until the afterlife in God’s presence. Nevertheless, Stritar was not a true representative of the vale-of-tears concept, as he did not sincerely believe in finding salvation, which led to great disapproval and criticism from Catholic leaders in the cultural milieu at the time. Although he was strongly associated with being a student of Schopenhauer’s school of thought, most of his melancholy and worldview were products of his own reflection and personal experience, highlighted in poems written between 1869 and 1880, which I aim to explore further in my thesis.
Sekundarne ključne besede:	Slovene literature;Slovene poetry;pessimism;Weltschmerz;vale of tears;19th century;Stritar;Josip;1836-1923;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	1011025
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za slovenistiko
Strani:	33 str.
ID:	16439141