diplomsko delo
Sandra Verbič (Avtor), Marjetka Suhadolc (Mentor)

Povzetek

V 80. letih prejšnjega stoletja so prepovedali uporabo organskih onesnažil imenovanih poliklorirani bifenili (PCB), kljub temu se slednji še vedno pojavljajo v okolju in negativno vplivajo na ekosisteme in zdravje ljudi. Usodo PCB v tleh določajo naslednji procesi: vezava na talne delce, razgradnja in prenosi (izhlapevanje, sedimentacija, asimilacija idr.). Najbolj znane tehnike bioremediacije tal onesnaženih s PCB so fitoremediacija, rizoremediacija in mikoremediacija. Cilj je najti najbolj učinkovito biološko metodo remediacije oziroma kombinacijo več tehnik s katerimi bi uspeli zmanjšati čimbolj vsebnost PCB v tleh. Raziskati je potrebno kateri organizmi so najbolj uspešni pri razgradnji PCB v tleh in kaj lahko storimo, da procese bioremediacije pospešimo. Če povzamemo literaturo, lahko z bioremediacijo v obdobju 6-ih mesecev odstranimo več kot 50% PCB začetne vsebnosti. V kombinaciji različnih združb organizmov (rastline, bakterije, glive) pa lahko v istem času odstranimo tudi več kot 80% PCB. Z bioremediacijo praviloma ne posegamo v osnovno sestavo okolja. S problemom previsokih vsebnosti PCB v tleh se srečujemo tudi v Sloveniji, zato je vredno najti učinkovite rešitve, ki bi prispevale k zmanjšanju onesnaženja okolja v naši bližini.

Ključne besede

poliklorirani bifenili;fitoremediacija;čiščenje tal;rizoremediacija;mikroremediacija;onesnaženost tal;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [S. Verbič]
UDK: 502.174:631.46:504.431.46(043.2)
COBISS: 126002691 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 24
Št. prenosov: 9
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Remediation of PCB-contaminated soils
Sekundarni povzetek: In the 1980s, the use of organic pollutants called polychlorinated biphenyls (PCBs) was banned, but they are still present in the environment and have negative effects on ecosystems and human health. The fate of PCBs in soil is determined by the following processes: adsorption to soil particles, degradation and transport (evaporation, sedimentation, assimilation, etc.). The best known techniques for bioremediation of PCB-contaminated soils are phytoremediation, rhizoremediation and mycoremediation. The aim is to find the most effective bioremediation method, or a combination of several techniques, to reduce PCB levels in soil to a minimum. It is necessary to investigate which organisms are most successful in degrading PCBs in soil and what can be done to accelerate the bioremediation processes. To summarise the literature, bioremediation can remove more than 50% of PCBs of the initial concentration in a period of 6 months. In combination, different communities of organisms (plants, bacteria, fungi) can remove more than 80% of PCBs in the same period of time. As a rule, bioremediation does not interfere with the basic composition of the environment. The problem of PCBs in soil is also a problem in Slovenia, and it is worth finding effective solutions to reduce pollution in our neighbourhood.
Sekundarne ključne besede: soil pollution;polychlorinated biphenyls;phytoremediation;rhizoremediation;mycoremediation;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za agronomijo
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 17 f.))
ID: 16542980