Vpliv epidemije novega koronavirusa na nasilje v družini

diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo

Veronika Krapež (Avtor), Branko Lobnikar (Mentor), Aleš Bučar-Ručman (Komentor)

Povzetek

Opredelitev nasilja v družini se razlikuje glede na predpostavke, ki jih postavlja določena država ali organizacija. Najpogosteje se obravnava kot nasilje v intimnem partnerskem odnosu in se nanaša na fizično, spolno ali psihično (Rutherford, B. Zwi, J. Grove, Butchar, 2007). Doživljanje nasilja v družini negativno vpliva na življenje in zdravje žrtve. Poročila, ki jih zagotavljajo države in organizacije, dokazujejo, da se je nasilje v družinah med epidemijo koronavirusa povečalo (Wilanowska, 2021). Nevladne organizacije, ki delajo z žrtvami, so v obdobju epidemije leta 2020 javno opozarjale, da se je pojav nasilja v družinah stopnjeval, čeprav je bilo prijav nasilnih dogodkov manj. Epidemija je povzročila, da so družinski člani preživeli bistveno več časa skupaj doma, več negotovosti glede prihodnosti, izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter službe, kar je imelo za marsikoga pomembno vlogo. Nobena okoliščina ni in nikoli ne sme biti opravičilo za nasilno ravnanje (Varuh človekovih pravic, 2021). Prav na tem pa temelji tudi zaključno delo, in sicer išče odgovore na tri raziskovalna vprašanja: Zakaj se je med epidemijo povečalo nasilje v družini?, Kakšni so bili razlogi, ki so jih žrtve navedle ob iskanju pomoči? in Kakšna je bila pomoč, ki so jo nevladne organizacije nudile žrtvam?. Nevladne organizacije so se med epidemijo soočale s številnimi izzivi, da so lahko žrtvam omogočile kakovostno psihosocialno pomoč. Za porast nasilja izpostavljajo tesen stik družinskih članov in omejevanje gibanja. Žrtve kot razlog za pomoč navajajo psihično nasilje, ki se je stopnjevalo v fizično in tudi spolno. V največji meri žrtve spremlja ekonomska problematika, kot npr. brezposelnost, iskanje stanovanja v času epidemije, varstvo otroka, zagotavljanje šolanja na daljavo itd. Nevladne organizacije so žrtvam nudile pomoč po svojih najboljših močeh. Kljub primanjkovanju kadra so vzpostavili 24-urno telefonsko pomoč, v hujših primerih nasilja pa tudi svetovanja v živo. V veliki meri pa se je delo nevladnih organizacij preselilo na splet (online srečanja, telefonski pogovori, spletna pošta itd.), varne hiše in krizni centri pa so ostali odprti.

Ključne besede

nasilje;družine;diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	[V. Krapež]
UDK:	364.632(043.2)
COBISS:	125056259
Št. ogledov:	26
Št. prenosov:	5
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	ǂThe ǂinfluence of the new coronavirus epidemic on violence in family
Sekundarni povzetek:	The way domestic violence is defined is different based on the sub-bases of different countries or even organisations. Most of the time it is abuse done from partner to partner in an intimate relationship, which can range from physical, sexual or psychological (Rutherford, B. Zwi, J. Grove, Butchar, 2007). Domestic violence can be a threat from a single person or society as a whole. Being a victim can have a heavy effect on a persons health and life. Reports show during the COVID-19 pandemic domestic violence has been on the rise (Wilanowska, 2021). During the epidemic of the new coronavirus multiple organisations warned of the possibility that the cases of domestic violence may rise, contrary to fewer reports being documented. The epidemic caused many people in this situation to be unsure of the future and lose their sense of security and stability. No circumstance can never be an excuse to act violently (Varuh človekovih pravic, 2021). The final work is based on finding the answsers to three questions: why did domestic violence see a rise during the epidemic, what were the reasons the victims listed when seeking help and what help they recieved from non-goverment organisations. Said organisations faced many challanges during the epidemic in order to provide quality psycho-social help. Close family contant and limitations of movement are listed as reasons for the rise of violence. As a reason the victims list psychological violence that escalated into physical or even sexual violence. Most of the time victims have some sort of economical problems, like unemployment, looking for an apartment during the pandemic, aiding their children with online classes, finding someone to care for their child, etc. Non-goverment organisations aided victims as best as they could. Even with a lack of workforce, they set up a 24 hour phone line for help, in serious cases even an in-person meeting. In most cases their work moved online (online meetings, phone calls, emails) while safe houses and crisis centers stayed open.
Sekundarne ključne besede:	epidemic;coronavirus;violence;families;Epidemije;SARS-CoV-2 (virus);Nasilje v družini;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	X f., 42 str.
ID:	16716316