Poklicni stres pri učiteljih v osnovni šoli

magistrsko delo

Igor Lorger (Avtor), Janez Jerman (Mentor)

Povzetek

Stres, ki lahko vodi tudi do izgorelosti, je oblika poklicnega stresa, značilnega za vzgojnoizobraževalno delo. Nenehno spreminjanje šolskih sistemov, stalno prilagajanje pouka in preverjanje lastne prakse, vse večje zahteve družbe do učiteljev in šole itd. povečujejo nasprotja med različnimi vlogami, ki jih mora odigrati učitelj, kar se neposredno odraža pri povečanem stresu pri učiteljih. Zato so nujna prizadevanja za zmanjšanje stresa in njegovih negativnih učinkov na učitelje. Glede ocene stresnosti učiteljevega dela (na splošno) je 211 učiteljev in učiteljic odgovarjalo takole: zmerno stresno 32%, močno stresno 45%, izjemno stresno 21%, le dva učitelja pa sta odgovorila, da ni stresno. Osebna ocena stresnosti učitelja zaradi situacij in dogajanj v šoli: zmerno stresno 61%, močno stresno 26%, izjemno stresno 6%, 6% učiteljev pa je menilo, da ni stresno. Pogostost stresa zaradi dogajanja v šoli (osebno) pa je med učitelji iz naše raziskave razporejena takole: včasih je pod stresom 55% učiteljev, pogosto 34%, vedno pa 3 učitelji. V naši raziskavi smo skušali ugotoviti, kako se učitelji razrednega pouka, podaljšanega bivanja ter predmetnega pouka spoprijemajo s stresom. Najpogostejši strategiji sta iskanje socialne pomoči ter beg – umik. V skrajni fazi se končata z bolniško odsotnostjo. Ugotavljali smo tudi stanje osebnostne čvrstosti ter vplive različnih okoljskih in osebnih dejavnikov, ki lahko kot stresorji vodijo v stanje izgorelosti. Učitelji z daljšo delovno dobo pogosteje in intenzivneje doživljajo čustveno izčrpanost in tudi depersonalizacijo. Ugotovili smo tudi, da so korelacije med izgorelostjo in številom učencev s posebnimi potrebami, ki jih učitelj poučuje sicer pozitivne, vendar so po jakosti nizke. Bolj stresogena je intenzivnost izraženosti posebnih potreb pri učencih, še posebej motnje vedenja in osebnosti ter kombinacija različnih posebnih potreb. Najbolj stresogeno pa je nezadovoljstvo z ravnateljem, ki povzroča izzvanost ter vse oblike izgorevanja, kar lahko vodi v izgorelost na delovnem mestu. Ravno nasprotno pa učiteljice/i, ki so z ravnateljem zelo zadovoljne/i ne doživljajo stresne obremenjenosti. Ugotavljali smo torej povezave in razlike glede stresa, osebnostne čvrstosti ter izgorelosti glede na različne dejavnike (šolskega) okolja in osebnostne lastnosti. Raziskava je pokazala, da ni razlik glede na razredno oziroma predmetno stopnjo ter glede na triado poučevanja. Ugotovili smo, da je uvedba devetletne osnovne šole dodatno izjemno obremenila osemdeset procentov učiteljic in učiteljev iz naše raziskave.

Ključne besede

poklicna izgorelost;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2009
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	NUK
UDK:	37.011.3-051:159.944.4(043.2)
COBISS:	250218240
Št. ogledov:	3110
Št. prenosov:	198
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarne ključne besede:	teacher;mental stress;primary school;učitelj;duševni stres;osnovna šola;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Oddelek za poučevanje na razredni stopnji
Strani:	199 f., 30 cm
ID:	1725709