Merjenje geografske razširjenosti ptic

primerjava empiričnih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk

Povzetek

Predstavljam šest metod merjenja geografske razširjenosti ptic. Meritve sem opravil na 216 vrstah, verjetnih in potrjenih gnezdilkah v Sloveniji. Primerjal sem tri pristope k merjenju in ocenjevanju razširjenosti: (1) razdaljo med najbolj oddaljenima gnezdiščema; (2) površino naseljenega ozemlja; (3) habitatsko specifičnost. Ugotovil sem, da so rezultati med metodami povezani, vendar metode niso v celoti primerljive (ekvivalentne). Razdalje med najbolj oddaljenima gnezdiščema, ki jih merimo vzporedno z geografsko širino in dolžino, niso primerne za velikost slovenskega ozemlja. Z njimi navadno merimo razširjenost na velikih območjih. Merjenje površine naseljenega območja ali podajanje razširjenosti vrste s kvadrati je približno in v nekaterih primerih zavajajoče. Navadno so gnezda ali gnezdišča, ki so dejansko točke, ekstrapolirana na površino kvadrata 10 x 10 km (= 100 km2). Zato je v pripravah novih kartiranj ptic treba zagotoviti natančno geolokacijo konkretnih podatkov.

Ključne besede

ptice;Aves;geografska razširjenost;gnezdilke;Slovenija;ne zaključna dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2000
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
UDK:	598.2(497.4)
COBISS:	10813192
ISSN:	0351-2851
Matična publikacija:	Acrocephalus
Št. ogledov:	1343
Št. prenosov:	54
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Estimates of the geographical distribution of birds
Sekundarni povzetek:	The author presents six methods for estimating the geographical distribution of birds. The estimates were made on 216 species, all of them probable or confirmed Slovene breeders. Three approaches to the distribution estimates were compared: (1) distance between the most distant nest-sites; (2) surface area of the inhabited territory, (3) the habitat's specific features. It was concluded that the results between different methods were more or less related, but that the methods were not fully comparable (equivalent). The distances between the most distant nest-sites, which are measured parallel with latitude and longitude, are not suitable for the surface area covered by Slovene territory. With them, distributions in large areas are usually measured. Estimates of the surface area of inhabited areas or presentations of species' distribution with squares are only approximate and in some cases misleading. Nests or nest-sites, which are in fact points, are usually extrapolated on the 10 x 10 km squares (=100 km2). This is why an accurate geolocation of concrete data must be assured in the preparations for the new mapping of birds.
Sekundarne ključne besede:	birds;Aves;geographic distribution;breeders;Slovenia;Ptice;Geografska razširjenost (živali);Slovenija;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Znanstveno delo
Strani:	str. 249-259
Letnik:	ǂLetn. ǂ21
Zvezek:	ǂšt. ǂ102/103
Čas izdaje:	2000
ID:	1749971