Pomen aktantske ravni v pripovedni prozi Petra Božiča

Povzetek

Glavne osebe v Božičevih pripovedih so med seboj seveda različne, a njihova strukturna vloga v korpusu je ista: neimenovani, brezposelni in prvoosebni pripovedovalec v Božičevi pripovedni prozi do l. 1972 nam posredujejo problem človekove osamljenosti, (samo)izločenosti, sprtosti z okoljem, razočaranje, prepričanje, da je posameznikovo dejanje že v naprej obsojeno na propad, spoznanje o družbi, ki je moralno slaba, malomeščanska, polaščevalska in nehumana kot o prozi, ki opozarja na nepremagljiv spor med subjektom in objektom.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenska proza;literarne kritike;Božič;Peter;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	1995
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	Slavistično društvo Slovenije
UDK:	886.3.09-3:929 Božič P.
COBISS:	51075072
ISSN:	0350-6894
Matična publikacija:	Slavistična revija
Št. ogledov:	1001
Št. prenosov:	55
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The main characters in Božič's narratives are, of course, different from each other; nevertheless, their structural role in the corpus is the same: they are nameless, unemployed and serve as the first person narrator. As such they are in a functional sense the element that, in the period of Božič's prose covered here (until 1972), carries in their essence the problem of human alienation, self(ostracization), disappointment, conflict with the world, the conviction that individual action is doomed to failure, the recognition that society is morally corrupt, bourgeois, greedy and inhumane, in short: an insuperable conflict between a subject and object.
Sekundarne ključne besede:	Slovene literature;Slovene prose;literary critiques;Peter Božič;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Znanstveno delo
Strani:	43, št.1 (1995), str. [59]-76. Ilustr
ID:	1753073