Kdo danes še potrebuje državne meje?

državna zaščita in odpiranje Slovenije v svet

Povzetek

SJM 93 kaže tendenco zmanjševanja sprejemljivosti priseljencev. Krepi se ekskluzivizem glede slovenskega državljanstva. Prevladuje konservativno pojmovanje nacionalne identitete, ki se opira na notranjo homogenost, izključnost in na razlikovanje med avtohtnonimi in priseljenimi prebivalci. Z množičnim priseljevanjem naj bi prišlo do negativnih posledic kot so kriminal,konflikti, nezaposlenost, pomanjkanje stanovanj, nižje plače, umazanija, izrivanje slovenskega jezika ipd. Sicer pa se malo vprašancev zavzema za zaščito domačih podjetij, 66% pa jih zagovarja opcijo "naj preživijo le tista podjetja, ki so konkurenčno sposobna in učinkovita". Pač pa je izrazitejša podpora državni zaščiti domačega kmetijstva pred tujo konkurenco. Izrazito prevladuje tudi stališče, da tujci ne bi smeli kupovati zemlje pri nas.

Ključne besede

nacionalna identiteta;državne meje;politična stališča;avtonomija;priseljenci;prostorska mobilnost;državljanstvo;slovensko javno mnenje;1993;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	1994
Tipologija:	1.04 - Strokovni članek
Organizacija:	UL - Univerza v Ljubljani
Založnik:	Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
UDK:	316.653:341.222(497.4)
COBISS:	557917
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	781
Št. prenosov:	206
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki