doktorska disertacija
Povzetek
Doktorska disertacija temelji na diskurzivno funkcijskem vidiku obravnave parenteze na podlagi raziskovanja avtentičnih komunikacijskih vzorcev dveh tipov javnega diskurza: novinarskega in parlamentarnega diskurza. Na diskurzivno funkcijskem izhodišču je delovanje parenteze prikazano v smislu interakcije med medsebojno odvisnimi in interaktivnimi pojavi: besedilom, kontekstom in diskurzom. Parenteza je opredeljena kot pojav diskurza, utemeljen s tridelno povezavo med sprožilcem parenteze, parentezo in kontekstom. Glede na motivacijski kriterij (sprožilec parenteze kot znotraj- ali zunajbesedilna prvina) je izdelana tipologija parenteze; predstavljena sta dva tipa: notranja parenteza ali endoparenteza in zunanja parenteza ali eksoparenteza. Na podlagi diskurzivno funkcijskih določitev anafore je predstavljena anaforična/deiktična referenca v parentezi. Z anaforično diskurzivno zgradbo je predstavljena tematska povezanost parenteze na mikro-/makronivoju diskurzivne zgradbe, tj. povezanost parenteze z mikro-/makrotemo diskurza. Razumevanje pojava parenteze je utemeljeno glede na vlogo, ki jo parenteza opravlja v tekočem diskurzu. Predstavitev in razvrstitev (meta)diskurzivnih vlog parenteze je utemeljena na razlikovanju med interaktivnimi in interakcijskimi prvinami metadiskurzivnega modela. Razlikovalnost v pogostnosti interaktivne in interakcijske vloge je določena s tipom diskurza. Interaktivna vloga parenteze je prevladujoča v pisnem diskurzu: raba interaktivne parenteze z vlogo organiziranja propozicijske informacije, da bo ta za naslovnika koherentna in prepričljiva, je odraz miselne organizacije; ta je v govornem diskurzu glede na pisnega veliko težje dosegljiva. Delež pojavljanja interakcijske vloge je prevladujoč v govornem diskurzu: parlamentarne interakcijske parenteze kot vrednotenjski komentarji reflektirajo konfrontacijsko interakcijo in retorično/politično polarizacijo in za uresničevanje teh retoričnih strategij se izrabi prav princip delovanja parenteze.
Ključne besede
jezikoslovje;sistemska funkcijska slovnica;slovenščina;parenteza;novinarski diskurz;parlamentarni diskurz;disertacije;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2009 |
Izvor: |
Maribor |
Tipologija: |
2.08 - Doktorska disertacija |
Organizacija: |
UM FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[B. Vičar] |
UDK: |
81'16:81'42:808.56(043.3) |
COBISS: |
16755720
|
Št. ogledov: |
5300 |
Št. prenosov: |
663 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
The doctoral dissertation deals with the discursive functional aspect of parenthesis on the basis of the study of authentic cormmunicational patterns in two types of public discourse: journalistic and parliamentary discourse. The mechanism of parenthesis is presented from the discursive functional perspective with regard to the interaction between the interdependent and interactive phenomena of text, context and discourse. Parenthesis is defined as a phenomenon of discourse, based on the tripartite connection between the trigger of parenthesis, parenthesis itself, and context. According to the motivational criterion (i.e. the trigger of parenthesis as an element from within the text or from outside the text), parenthesis is classified into the following two types: internal parenthesis or endoparenthesis and external parenthesis or exoparenthesis. On the basis of discursive functional characteristics of anaphora, anaphoric/deictic reference in parenthesis is presented. In the framework of the anaphoric discursive structure, the thematic connection of parenthesis on the micro-/macro-level of the discursive structure is presented, i.e. the connection of parenthesis with the micro-/macro-theme of the discourse. The understanding of the phenomenon of parenthesis is based on the role that parenthesis has in continuing discourse. The presentation and classification of (meta)discursive roles of parenthesis is based on the distinction between interactive and interactional elements of the meta-discursive model. The difference in the degree of interactive and interactional roles is determined by the type of discourse. The interactive role of parenthesis is predominant in written discourse: the use of interactive parenthesis with the purpose of organizing propositional information to make it coherent and convincing for the recipient is a reflection of mental organization, which is much harder to achieve in spoken discourse compared to written discourse. The interactional role is predominant in spoken discourse, i.e. parliamentary interactional parentheses as evaluative commentaries reflect confrontational interaction and rhetoric/political polarization and the mechanism of parenthesis is used for the realization of these rhetorical strategies. |
Sekundarne ključne besede: |
Univerzitetna in visokošolska dela; |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Doktorska disertacija |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za slovanske jezike in književnosti |
Strani: |
190 str. |
Ključne besede (UDK): |
language;linguistics;literature;jezikoslovje;filologija;književnost;linguistics and languages;jezikoslovje in jeziki;language;linguistics;literature;jezikoslovje;filologija;književnost;linguistics and languages;jezikoslovje in jeziki;language;linguistics;literature;jezikoslovje;filologija;književnost;general questions relating to both linguistics and literature;philology;splošna vprašanja;ki se nanašajo na jezikoslovje in književnost;filologija;rhetoric;the effective use of language;govorništvo [retorika];učinkovita raba jezika;rhetoric of speech;art or technique of oral expression;retorika govora;veščina ali način ustnega izražanja; |
ID: |
17683 |