Potovanja vladarjev čez slovensko ozemlje v 17. in 18. stoletju

diplomsko delo

Nina Krajcer (Avtor), Andrej Hozjan (Mentor), Matevž Košir (Komentor)

Povzetek

Popotniki - "turisti" so v 17. in 18. stoletju še zelo redki. Večina potujočih je na pot šla z resnejšimi cilji in ne zgolj iz zabave. Kot koristna in prijetna hkrati lahko označimo potovanja plemičev, kadar so obiskovali svoja posestva, šli na obiske ali na "študijska potovanja" po Evropi ter potovanja študentov in vojakov, ki so bili sinonim brezciljnih potnikov. Ob omenjenih skupinah potujočih so se na slovenskem ozemlju pojavljali tudi sprevodi evropsko pomembnih političnih osebnosti tistega časa. Najpogostejši razlogi za vladarske obiske so bili v prometno-tranzitni vlogi slovenskega ozemlja, predvsem v smeri proti Dunaju in Italiji, v ostalih primerih pa je šlo za "službena potovanja": sprejem dednega poklona deželnih stanov ali obhodi lastnih posesti oziroma dežel. Iz podatkov, nastalih na podlagi arhivskih virov, dnevnikov ter poročanj takratnih časopisov in kronik izvemo, da so prebivalci slovenskega ozemlja imeli čast prisostvovati kar nekaj obiskom visokih gostov; čez slovensko ozemlje so namreč potovali cesarji Leopold I., Karel VI., Jožef II. ter Leopold II., vladarica Marija Terezija, neapeljski kralj Ferdinand VI. in papež Pij VI.

Ključne besede

zgodovina;vladarji;potovanja;slovensko ozemlje;17./18.st.;potovalna kultura;popotniki;ceste;diplomska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2009
Izvor:	Maribor
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[N. Krajcer]
UDK:	93/94(043.2)
COBISS:	17344776
Št. ogledov:	2391
Št. prenosov:	278
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni naslov:	Die reisen der Herrscher über das slowenische Gebiet im 17. und 18. Jahrhundert
Sekundarni povzetek:	Die Reisenden - "Touristen" sind im 17. und 18. Jahrhundert noch sehr selten. Die meisten Reisenden begaben sich auf den Weg mit einem ernsteren Ziel vor den Augen und nicht nur des Vergnügens wegen. Als nützlich und erfreulich zugleich können wir die Reisen des Adels auf ihre Besitztümer bezeichnen, ihre Besuche und "Studienreisen" durch Europa und die Reisen der Studenten und der Soldaten, die als Synonym für das ziellose Wandern galten. Neben den genannten Gruppen der Reisenden, erschienen auf dem slowenischen Territorium auch Prozessionen europäisch wichtiger politischer Persönlichkeiten jener Zeit. Die häufigsten Gründe der Herrschaftsbesuche lagen in der Verkehrs- und Transitrolle des slowenischen Gebietes, besonders in der Richtung nach Wien und Italien. Bei den Reisen in die anderen Richtungen ging es um "Geschäftsreisen": die Entgegennahme der Erbhuldigung der Landesstände oder Rundgänge durch die eigenen Besitztümer bzw. Länder. Aus den Daten, die an Hand von Archivquellen, Tagebüchern und der Berichterstattung der damaligen Zeitschriften und Chroniken entstanden sind, erfahren wir, dass die Bewohner des slowenischen Territoriums die Ehre hatten, bei einigen Besuchen von hohen Gästen anwesend zu sein. Über das slowenische Territorium reisten nämlich die Kaiser Leopold I., Karl VI., Joseph II., wie auch Leopold II., die Herrscherin Maria Teresia, König Ferdinand VI. von Neapel und Papst Pius VI.
Sekundarne ključne besede:	Univerzitetna in visokošolska dela;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino
Strani:	114 f.
Ključne besede (UDK):	geography;biography;history;geografija;biografija;zgodovina;history;zgodovina;
ID:	18266