Zajetje talcev skozi zgodovino

diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo

Tomaž Groboljšek (Avtor), Andrej Sotlar (Mentor)

Povzetek

Če se v srednjem veku kupec, prodajalec ali obrtnik ni držal dogovora, je bilo nekaj povsem običajnega, da je oškodovanec za talca vzel člana družine tistega, ki se ni držal dogovora. Talec je bil v tem primeru izpuščen šele, ko sta obe strani izpolnili svoje obveznosti. V nasprotju s srednjim vekom je v sodobnem času takšno dejanje kaznivo in ga javnost zavrača. Čeprav si oblasti močno prizadevajo zagotavljati najvišjo možno raven varnosti, na žalost vedno znova prihaja do zajetja talcev. V večini primerov so zajeti talci huje telesno poškodovani ali jih celo ubijejo. V zadnjih 50 letih se je zgodilo kar nekaj zajetij talcev, ki še dolgo ne bodo šla v pozabo. Če so se nekateri primeri, kjer so bili nedolžni ljudje vzeti za talce, končali brez smrtnih žrtev, pa na žalost obstajajo tudi primeri, kjer je življenje izgubilo več sto zajetih talcev. Z razvojem tehnologije se je razvil tudi način zajemanja talcev. Teroristi talce pogosto zajamejo z ugrabitvijo prevoznih sredstev, statistično gledano gre največkrat za ugrabitve letal. V zadnjih 30 letih se je zgodilo več primerov, kjer so teroristi za talce vzeli potnike in člane posadke. Eden najhujših primerov, ki je terjal največ smrtnih žrtev, se je zgodil 11. septembra 2001, ko je 19 teroristov, ki so bili razdeljeni v štiri skupine, ugrabilo štiri potniška letala in za talce vzelo skupno 213 potnikov in 33 članov posadke. V omenjenem primeru je življenje izgubilo skupno 2996 nedolžnih ljudi. Poleg primerov, kjer so teroristi talce zajeli z ugrabitvijo prevoznih sredstev, obstajajo tudi primeri, ko so teroristi vdrli v objekt in za talce vzeli ljudi, ki so se nahajali v notranjosti objekta. Čečenski uporniki so tako leta 2002 vdrli v gledališče Dubrovka in za talce vzeli 800 ljudi. V omenjenem primeru je bilo med reševalno akcijo ubitih 120 talcev in večina teroristov. Le dve leti kasneje se je zgodil primer, kjer je bilo ubitih še več zajetih talcev kot v gledališču Dubrovka. Na prvi šolski dan leta 2004 je več deset teroristov vdrlo v šolo v mestu Beslan in za talce vzelo več kot 1000 ljudi, vključno z učenci, učitelji, sorodniki in starši. V reševalni akciji, ki se je začela šele dva dni kasneje, je umrlo skupno 330 ljudi. V diplomskem delu ugotavljamo, da se načini zajetja talcev v zadnjih 50 letih niso bistveno spremenili, pri čemer je začelo število ugrabljenih letal po koncu 90. let 20. stoletja močno upadati. Glavni razlog za upad ugrabljenih letal je vsekakor povečana varnost na letališčih. Poleg povečane varnosti na letališčih je eden od razlogov tudi čedalje večje število samomorilskih terorističnih napadov. V takšnih primerih cilj teroristov ni zajeti talce, ampak ubiti čim večje število nedolžnih ljudi.

Ključne besede

zajetje talcev;diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2023
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	[T. Groboljšek]
UDK:	341.348(091)(043.2)
COBISS:	149716227
Št. ogledov:	39
Št. prenosov:	12
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Hostage-taking through history
Sekundarni povzetek:	In the Middle Ages, if a buyer, seller, or craftsman did not keep a bargain, it was pretty common for the wronged party to take hostage a member of his family. In this case, the hostage was released only after both parties had fulfilled their obligations. Unlike in the Middle Ages, in modern times, such an act is criminal and rejected by the public. Although the authorities are working hard to ensure the highest possible level of security, hostage-taking is, unfortunately, a recurrent occurrence. In most cases, captured hostages are seriously injured or even killed. There have been several hostage-takings in the last 50 years that will not be forgotten for a long time. If some cases have ended without fatalities, there are also cases where hundreds of captured hostages have lost their lives. As technology has evolved, so has the way of taking hostages. Terrorists often take hostages by hijacking means of transport; statistically speaking, the most frequent are aircraft hijackings. In the last 30 years, there have been several cases where terrorists have taken passengers and crew members hostage. One of the worst and deadliest cases occurred on 11 September 2001, when 19 terrorists, divided into four groups, hijacked four passenger planes and took 213 passengers and 33 crew members hostage. A total of 2996 innocent people lost their lives. In addition to terrorists taking hostages by hijacking vehicles, there are also cases where terrorists have broken into a facility and taken people hostage inside. In 2002, Chechen rebels stormed the Dubrovka theatre and took 800 people hostage. In this case, 120 hostages and most terrorists were killed during the rescue operation. Only two years later, even more hostages were killed. On the first day of school in 2004, dozens of terrorists stormed a school in Beslan and took over 1,000 hostages, including students, teachers, relatives, and parents. In a rescue operation that began only two days later, 330 people died. The thesis concludes that the methods of capturing hostages have not changed significantly over the last 50 years. The number of hijacked aircraft dropped after the end of the 1990s, mostly due to increased airport security. Another reason is the increasing number of suicide terrorist attacks where the goal is not taking hostages but killing as many innocent people as possible.
Sekundarne ključne besede:	Talci;Ugrabitev;Terorizem;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	VI f., 35 str.
ID:	18648203