diplomsko delo
Povzetek
Slobodan Milošević je nase opozoril še preden je bil leta 1989 izvoljen za predsednika Socialistične republike Srbije, in sicer leta 1987 na Kosovu, kjer je izrekel znamenit stavek, da nima nihče pravice pretepati tega naroda. Takrat je postal ljubljenec srbskega naroda, kar mu je omogočilo kasnejše vzpone. Bil je proti demokratičnim spremembam v državi in proti osamosvajanju posameznih jugoslovanskih republik. Ob razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije je prišlo do dveh krvavih vojn: na Hrvaškem in v Bosni. V javnosti se je Milošević kazal kot zagovornik miru, dejansko pa je vseskozi iz ozadja deloval proti mirni rešitvi sporov (podpiral je krajinske in bosanske Srbe, s hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom se je dogovoril o razdelitvi Bosne, večkrat je zavrnil mirovna pogajanja...). Kljub temu pa je na mirovnih pogajanjih v Daytonu, kjer je tudi prišlo do podpisa sporazuma, odigral ključno vlogo. Vendar pa daytonski sporazum v praksi ni nikoli resnično zaživel. Leta 1997 je bil izvoljen za predsednika Zvezne republike Jugoslavije (skupnosti Srbije in Črne Gore). V času njegovega predsednikovanja na čelu ZRJ je prišlo do vojne na Kosovu. Zaradi zavrnitve mirovnega sporazuma, je leta 1999 prišlo do letalskih napadov zveze Nato na ZRJ. Zaradi nasprotovanja mirovnim pogajanjem so ZRJ, v času Miloševićevega režima, dva krat doletele mednarodne sankcije (ekonomske, gospodarske...), kar je povzročilo velik padec življenjskega standarda v državi. Po končani vojni na Kosovu se je srbsko ljudstvo množično mobiliziralo proti Slobodanu Miloševiću. Na vnovičnih volitvah za predsednika ZRJ, leta 2000, je doživel poraz. Sprva Milošević ni želel priznati poraza, a je zaradi množičnih demonstracij moral popustiti in priznati zmago opoziciji.
Ključne besede
zgodovina;Milošević, Slobodan;časniki;Večer;Delo;Jugoslavija;razpad;Socialistična stranka Srbije;volitve;diplomska dela;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2010 |
Izvor: |
Maribor |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[T. Verdnik] |
UDK: |
93/94(043.2) |
COBISS: |
17768456
|
Št. ogledov: |
2808 |
Št. prenosov: |
322 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Slobodan Milosevic in the eyes of the newspapers Vecer and Delo |
Sekundarni povzetek: |
Slobodan Milosevic had made himself known even before he was elected President of the Socialist Republic of Serbia in 1989, namely in Kosovo in 1987 when he had uttered the famous sentence about nobody having the right to beat up this nation. He became a favourite of the Serbian people which enabled him to achieve his later success. He was opposed to democratic changes in the country and was against the independence of the individual Yugoslav republics. Upon the breakup of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, two brutal wars were started: in Croatia and in Bosnia. In the public, Milosevic promoted himself as an advocate of peace, however, he worked against a peaceful resolution of disputes from the background (he supported the Serbs in Krajina and Bosnia, made an agreement with the Croatian President Franjo Tudjman about the separation of Bosnia, refused peace negotiations several times, etc.). Despite everything, he played a key role in the peace negotiations in Dayton, where an agreement was signed. However, the Dayton peace agreement was never put into use properly. In 1997 he was elected President of the Federal Republic of Yugoslavia (the community of Serbia and Montenegro). During his presidency of the Federal Republic of Yugoslavia the war in Kosovo occured. Due to the refusal of a peace agreement, NATO performed an air strike on the Federal Republic of Yugoslavia in 1999. Due to Milosevic opposing the peace negotiations, the Federal Republic of Yugoslavia was internationally sanctioned twice (economic, financial sanctions, etc.) which caused a drastic decline of the living standard in the country. Once the war in Kosovo was over, the Serbian people stood up against Slobodan Milosevic in large numbers. At the presidential re-elections in the Federal Republic of Yugoslavia, Milosevic was defeated. He was reluctant to admit defeat at first, however, he was forced to give in following mass demonstrations and acknowledged the opposition's victory. |
Sekundarne ključne besede: |
Univerzitetna in visokošolska dela; |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino |
Strani: |
101 f. |
Ključne besede (UDK): |
geography;biography;history;geografija;biografija;zgodovina;history;zgodovina; |
ID: |
18656 |