Položaj ženske v visokem plemstvu na primeru Margarete Tirolske in Barbare Celjske

diplomsko delo

Nina Lešnik (Avtor), Tone Ravnikar (Mentor)

Povzetek

Položaj ženske v visokem plemstvu v srednjem veku je bil zaznamovan predvsem z njeno podrejenostjo moškemu spolu. Idealno podobo ženske so narekovali krščanski duhovniki in teologi, ki s samimi ženskami niso imeli neposrednega stika. Ženskina življenjska pot je bila določena že ob rojstvu. Najprej je zanjo odgovarjal oče, ki je želel svojo hčer čim bolje omožiti, in tako je bilo dekle velikokrat le sredstvo za dosego očetovih ciljev. Po poroki je zanjo odgovarjal mož in poskrbeti je morala za potomstvo. Samostojnosti so ženske uživale bolj malo. Kljub temu pa najdemo izjeme - ženske, ki so se uspele povzpeti iz danega družbenega okvirja. Plemkinje so ob poroki dobile doto, s katero so samostojno razpolagale, nadzirale so svoja posestva, nekatere so nadomeščale svoje može pri njihovih poslih, ko so bili ti odsotni ... Zato ne moremo trditi, da ženske oziroma plemkinje v srednjem veku niso imele politične moči. Takšna primera sta med drugim Margareta Tirolska in Barbara Celjska. Ženski, ki sta obvladali politično dogajanje in dobro poznali diplomacijo takratnega časa. Čeprav sta se razlikovali po družbenem položaju in sta prihajali iz različnih rodbin, sta bili obe pomembni predstavnici sodobnih žensk.

Ključne besede

zgodovina;srednji vek;visoko plemstvo;ženske;žensko vprašanje;Margareta Tirolska;Barbara Celjska;diplomska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2011
Izvor:	Maribor
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[N. Lešnik]
UDK:	93/94(043.2)
COBISS:	18255624
Št. ogledov:	3076
Št. prenosov:	343
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni naslov:	THE POSITION OF WOMEN IN THE HIGH NOBILITY IN THE CASE OF MARGARETA OF TIROL AND BARBARA OF CELJE
Sekundarni povzetek:	Die Position der Frau im Hochadel im Mittelalter war durch Ihre Unterstellung den Männern gegen über gekennzeichnet. Das ideale Bild der Frau wurde durch die christlichen Priester und Theologe diktiert, die aber keinen unmittelbaren Kontakt mit Ihnen hatten. Der Lebensweg einer Frau war schon von der Geburt an festgelegt. Zuerst trug ihr Vater die Verantwortung für sie und sein Ziel war es, sie am besten möglichst zu verheiraten. So war das Mädchen vielmals nur ein Mittel zur Erreichung dieses Ziels. Nach der Trauung trug ihr Mann die Verantwortung für sie. Sie musste nur für die Nachkommen sorgten. So sehen wir, dass die Frauen nur wenig Selbständigkeit genossen haben. Trotzdem finden wir aber Ausnahmen - Frauen, die es geschafft haben aus dem gegebenen Gesellschaftsrahmen aufgestiegen sind. Die adligen Frauen bekamen bei Ihrer Heirat eine Mitgift, über welche sie selbständig verfügt haben, sie kontrollierten ihre eigenen Güter, einige vertraten ihre Männer bei Geschäften, usw. Darum können wir nicht behaupten, dass Frauen im Adel, keine politische Macht hatten. Zwei solche Beispiele sind Margarete von Tirol und Barbara von Cilli. Es sind zwei Frauen die das politische Geschehen beherrscht haben und die Diplomatie ihrer Zeit gut gekannt haben. Obwohl sie nach ihren Gesellschaftspositionen und Abstammung unterschiedlich waren, sind beide wichtige Repräsentantinnen der modernen Frauen dieser Zeit.
Sekundarne ključne besede:	das Mittelalter;Position der Frau in der Gesellschaft;der Hochadel;Margarete von Tirol;Barbara von Cilli.;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino
Strani:	70 f.
Ključne besede (UDK):	geography;biography;history;geografija;biografija;zgodovina;history;zgodovina;
ID:	19177