analiza varnostne doktrine z vidika Rusije kot osrednje grožnje varnosti
Tara Pleško (Avtor), Ana Bojinović Fenko (Mentor)

Povzetek

Baltske države, natančneje Estonija, Latvija in Litva, se spoprijemajo s pomembnimi varnostnimi izzivi, ki izhajajo iz njihovega kompleksnega geopolitičnega položaja na stičišču zahodne Evrope in Rusije. Te države, zaznamovane s sovjetsko okupacijo in še vedno prisotnimi imperialističnimi ambicijami Rusije, so oblikovale številne varnostne politike ter strategije za zaščito nacionalne varnosti in suverenosti. Magistrsko delo na podlagi osrednjega raziskovalnega vprašanja ugotavlja, kako baltske države kot države članice Evropske unije (EU) in nekdanje sovjetske republike oblikujejo svojo varnostno doktrino skozi prizmo sekuritizacije, norm in identitete. Teoretični okvir je namenjen konceptualizaciji varnostne doktrine in omenjenih treh elementov. Zgodovinsko ozadje baltskih držav v odnosu do Rusije pa ponudi vpogled v kompleksnost baltsko-ruskih odnosov. Empirična analiza, temelječa na analizi primarnih virov in govorov ključnih državnih akterjev, obravnava učinek posameznih elementov varnostne doktrine na njeno oblikovanje in umeščenost baltskih držav v širši kontekst razprav na ravni EU. Analiza pokaže, da ima sekuritizacija pomemben vpliv na oblikovanje varnostne doktrine baltskih držav, pri čemer je prisoten občutek nujnosti po obvladovanju osrednje varnostne grožnje, ki jo predstavlja Rusija, čeprav ta ni nujno neposredna. K temu dodatno prispeva njihova zavezanost demokraciji, človekovim pravicam in mednarodnemu pravu kot uveljavljenim normam, čeprav varstvo ruske manjšine ostaja skrb vzbujajoče zlasti v Estoniji in Latviji. K oblikovanju varnostne doktrine ne nazadnje prispeva obstoj identitete na individualni in kolektivni ravni treh držav.

Ključne besede

baltske države;Evropska unija;Rusija;varnostna doktrina;sekuritizacija;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik: [T. Pleško]
UDK: 327:061.1EU(474:470)(043.2)
COBISS: 156022019 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 387
Št. prenosov: 128
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Foreign policy of the Baltic states as member states of the European Union and former republics of the Soviet Union: an analysis of security doctrine in the light of Russia as the main security threat
Sekundarni povzetek: The Baltic states, namely Estonia, Latvia and Lithuania, face significant security challenges stemming from their complex geopolitical position at the crossroads of Western Europe and Russia. These countries, marked by Soviet occupation and nowadays by Russia's ongoing imperialist ambitions, have created a number of security policies and strategies to protect their national security and sovereignty. Based on the main research question, the thesis identifies how the Baltic states, as member states of the European Union (EU) and former Soviet republics, are formulating their security doctrines through the prism of securitisation, norms and identity. The theoretical framework aims at conceptualising the security doctrine and the three aforementioned elements. While the historical background of the Baltic states vis-à-vis Russia offers an insight into the complexity of Baltic-Russian relations. The empirical research, supported by primary source analysis and analysis of speeches by key state actors, examines the impact of the individual elements on the formulation of the doctrine and the positioning of the Baltic states in the broader context at the EU level. The analysis shows that securitisation plays an important role in shaping the security doctrine of the Baltic states, driven by a sense of urgency to tackle the main security threat posed by Russia, even if the threat is not necessarily a direct one. This is further reinforced by their commitment to democracy, human rights and international law as established norms, whilst the protection of the Russian minority remains a concern particularly in Estonia and Latvia. The existence of an identity at the individual and collective level further contributes to the development of the security doctrine.
Sekundarne ključne besede: Baltic states;European Union;Russia;security doctrine;securitisation;Evropska unija;Mednarodni odnosi;Evropska varnostna in obrambna politika;Baltske države;Rusija;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede
Strani: 117 str.
ID: 19271378