Uporaba vodnega topa kot prisilnega sredstva policije v državah Evropske unije

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje

Eva Kolenc (Avtor), Srečko Krope (Mentor)

Povzetek

Policisti smejo v primeru, ko je javni red huje ali množično kršen, uporabiti posebne ukrepe, ki jim pravimo prisilna sredstva. Pri tem si prizadevajo za uporabo manj nasilnih prisilnih sredstev, preden se zatečejo k uporabi hujšega orožja. Kot enega izmed človeku manj nevarnih/smrtonosnih prisilnih sredstev štejemo vodni top, ki naj, vsaj teoretično, ne bi rezultiral v hujše poškodbe ali celo smrt. Praksa je v času protestov v obdobju pandemije Covida-19 pokazala drugače. Nepravilna uporaba vodnega topa lahko privede do številnih primarnih, sekundarnih in terciarnih poškodb, zato je bistveno, da se za njegovo uporabo policisti ustrezno strokovno izobrazijo in usposobijo. Z diplomskim delom smo skozi primerjavo domače in tuje zakonodaje preučevali podobnosti in razlike v načinih in pogojih uporabe vodnega topa pri nas in ostalih državah Evropske unije. Prav tako smo ugotavljali, če je v času pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej. Rezultati kažejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v obdobju prej. Ugotovitve kažejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega topa kot prisilnega sredstva policije med državami članicami Evropske unije relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugod, je na tem področju prostora za kar nekaj izboljšav, o katerih bo treba razmisliti v prihodnosti.

Ključne besede

prisilna sredstva;vodni topovi;poškodbe;Evropska unija;diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2023
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	[E. Kolenc]
UDK:	351.741(4-6EU)(043.2)
COBISS:	157617411
Št. ogledov:	25
Št. prenosov:	2
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Use of a water cannon as a coercive means of the police in the countries of the European Union
Sekundarni povzetek:	In cases where public order is worse or massively violated, police officers may use special measures, which are called coercive means. In doing so, they seek to use less violent means of coercion before resorting to the use of more serious weapons. We consider a water cannon as one of the less dangerous/lethal coercive means for humans, which should, at least theoretically, not result in serious injuries or even death. Practice showed otherwise during the Covid-19 protests. Improper use of a water cannon can lead to many primary, secondary and tertiary injuries, so it is essential that police officers receive proper professional education and training for its use. The thesis compared domestic and foreign legislation to identify similarities and differences in the methods and conditions of use of water cannon in our country and in other EU countries. We were also interested in whether there were more cases of water cannon use in Slovenia during the coronavirus pandemic than in previous years. The results show that the implementation of measures to contain the virus during the pandemic did indeed lead to more cases of water cannon use in our country than in the previous period. The findings also show that the legal regulation of the use of water cannon as a means of coercion by the police is relatively similar among the member states of the European Union, with a few exceptions. Both, in Slovenia and in other countries of the EU, there is room for quite a few improvements in this area, which will have to be considered in the future.
Sekundarne ključne besede:	Policija;Rane in poškodbe;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	VI f., [49] str.
ID:	19469768