Trg dela po epidemiji v Sloveniji

diplomsko delo

Žiga Škrabl (Avtor), Simona Šarotar Žižek (Mentor)

Povzetek

Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.

Ključne besede

trg dela;delovna sila;kompetence;pomanjkanje;staranje;epidemija;covid-19;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2023
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik:	Ž. Škrabl
UDK:	331.5
COBISS:	164546051
Št. ogledov:	201
Št. prenosov:	44
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	ǂThe ǂSlovenian labour market after the epidemic
Sekundarni povzetek:	The labour market is constantly shaken by natural, social and political events or changes. In the early 2020s, the world economy faced a health crisis that had not been around for decades in Europe as well as Slovenia, leaving consequences for economic activities. The operations of the companies were limited and it had to be adapted to the business of the then health and safety measures. The Covid-19 epidemic also affected the labour market. As a view, both companies and employees and people entering the labour market have faced a number of challenges and difficulties in the market. At the same time, there has been a new so-called so-called social challenge caused by digitisation, that is to say, the implementation of new forms of work. All this has been reflected by higher unemployment and lower gross social product due to the unwillingness of both the country and businesses to address the health crisis or the epidemic. In a relatively short time, the economy recovered, the unemployed found employment in other industries, Slovenia also reached the lowest unemployment rate in its history. It should be added, however, that the labour market is now facing an ageing population, due to high employability and low birth rates, brain drain or exodus, a lack of labour and the search for suitable and potential employees, managers note that there is a lack of competences and digital competences. Employees' desire for maximum profit leads to a steep rise in productivity and efficiency, but to achieve this we will have to constantly adapt and improve through lifelong learning, only in this way we will grow and develop personal as a society.
Sekundarne ključne besede:	The Labor market;competences;population aging;labour shortage;epidemic;Covid-19;Slovenia;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani:	III, 64 str.
ID:	19584925