Začasna raba prostora kot dejavnik revitalizacije degradiranih urbanih območij mesta Koper

doktorska disertacija

Tina Cotič (Avtor), Alenka Fikfak (Mentor), Boštjan Bugarič (Komentor), Matjaž Uršič (Komentor)

Povzetek

Začasno rabo praznih prostorov, tako tistih v zasebni kot tistih v javni lasti, strokovna in znanstvena literatura obravnava kot družbeno napredno in ekonomsko razumno prostorsko prakso, ki z rabo neizkoriščenih, premalo izkoriščenih ali praznih prostorov daje priložnost in omogoča dostop do prostora tistim, ki bi ga sicer ne imeli. Obravnava jo kot katalizator sprememb, ki se upira statusu quo in s svojim delovanjem prispeva k prenovi in revitalizaciji degradiranih območij. Poleg tega jo smatra za napredno prostorsko prakso, ki lokalnim skupnostim in posameznikom daje možnost aktivne participacije pri urbani prenovi ter ponuja alternativne modele razvoja in alternativno izkušnjo prostora. Doktorska disertacija tako v empirični študiji z različnimi kvalitativnimi raziskovalnimi metodami raziskuje, v kolikšni meri in na kakšen način začasna raba prostora vpliva na produkcijo, sourejanje oziroma oživitev prostora ter kateri so tisti ključni kazalniki, ki nakazujejo primernost omenjene prostorske prakse kot uspešnega orodja za reševanje degradiranih urbanih območij. Teoretična izhodišča s pomočjo študije literature in virov določajo tudi sistem kazalnikov za vrednotenje stopnje primernosti degradiranih urbanih območij za reaktivacijo z začasno rabo prostora. S pomočjo pluralne študijo primerov začasnih rab prostora na Portugalskem in v Sloveniji ter participativne študije primera začasne rabe prostora Avtomatik Delovišče v mestu Koper raziskava preverja aplikativno rabo omenjenega sistema kazalnikov ter opredeljuje ekonomske, družbeno-kulturne in trajnostne učinke, ki jih je obravnavana prostorska praksa prinesla v prostor, pri tem pa ugotavlja tudi njene slabosti oziroma negativne učinke. Poleg tega participativna študija primera ugotavlja, kako obravnavano prostorsko prakso dojemajo različni deležniki v mestu Koper: prebivalci, občinska oblast in strokovna javnost. Polstrukturirani intervjuji, izvedeni z deležniki, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorsko problematiko mesta Koper, preverjajo, ali so degradirana urbana območja v mestu Koper, opredeljena s sistemom kazalnikov, primerna za reaktivacijo z začasno rabo prostora. Izsledki raziskave kažejo, da začasna raba vpliva na revitalizacijo degradiranih urbanih območij ter da so za reaktivacijo z začasno rabo prostora prednostno primerna tista degradirana urbana območja, kjer ni prisotnih večjih fizičnih, lastniških, načrtovalsko-lokacijskih in varstveno-okoljskih ovir.

Ključne besede

začasna raba prostora;degradirana urbana območja;trajnostni urbani razvoj;prostorsko načrtovanje;revitalizacija;model kazalnikov za vrednotenje;sistem kazalnikov za vrednotenje;prednostna območja;reaktivacija prostora;Koper;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2023
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UL FA - Fakulteta za arhitekturo
Založnik:	[T. Cotič]
UDK:	711.585:711.582.7(043.3)
COBISS:	159713539
Št. ogledov:	84
Št. prenosov:	14
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Temporary use of space as a factor in the revitalisation of degraded urban areas in the city of Koper
Sekundarni povzetek:	Academic and scientific literature treats the temporary use of both privately and publicly owned empty spaces as a socially progressive and economically rational spatial practice utilizing unused, underused, or empty spaces in order to provide an opportunity and access to space to otherwise ineligible individuals and groups. Temporary space use is perceived as a catalyst of changes, opposing the status quo and, through its activities, helping to renovate and revitalize degraded areas. Furthermore, temporary space use is considered to represent a progressive spatial practice providing opportunities for active participation in urban renewal and offering alternative models of development and space experience to local communities and individuals. The present dissertation uses an empirical study with different qualitative research methods to investigate the degrees and ways in which temporary space use influences spatial production, co-management, and revitalization of space, and to consider crucial indicators of suitability of the said spatial practice as a successful tool for rescuing degraded urban areas. Based on the study of literature and sources, theoretical starting points established a system of indicators for evaluating the degree of suitability of degraded urban areas for reactivation through temporary space use. The plural case study of temporary space uses in Portugal and Slovenia and the participative case study of temporary space use of Avtomatik Delovišče in the city of Koper served to verify the applicative use of the system of indicators and to identify not only the economic, sociocultural, and sustainable effects of the spatial practice on the space but also its weaknesses and potential negative effects. Furthermore, the participative case study assessed perceptions of temporary space use among the various stakeholders in the city of Koper: inhabitants, municipal officials, and the professional public. Half-structured interviews with members of the public verified whether the degraded urban areas in the city of Koper identified with the system of indicators are appropriate for reactivation through the temporary space use. Research results demonstrate that temporary space use impacts the revitalization of degraded urban areas and that the most appropriate areas for reactivation through temporary space use are primarily degraded urban areas without
Sekundarne ključne besede:	temporary space use;degraded urban areas;sustainable urban development;spatial planning;revitalization;model of indicators;system of indicators;priority areas;reactivation of space;Koper;
Vrsta dela (COBISS):	Doktorsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Fak. za arhitekturo
Strani:	254 str.
ID:	19653701