diplomsko delo
Špela Močilnik (Avtor), Milko Poštrak (Mentor)

Povzetek

V raziskavi me je nasploh zanimala predvsem tematika sobivanja treh (načeloma primarno sicer sorodstveno povezanih in zaporednih) generacij, sem se pa znotraj nje dotaknila različnih podtem, in sicer različnih oblik sobivanja, prednosti in slabosti le-tega ter tudi trajanja in zadovoljstva, nadalje konfliktov, stilov vzgoje, stikov generacij, okolja v času takšnega načina bivanja in podobno. V prvem delu naloge je predstavljena teorija, kjer se dotaknem opredelitev družine, generacij, medgeneracijskega sobivanja, nato medgeneracijske ambivalentnosti, kamor se uvršča sočasna prisotnost tako solidarnosti kot tudi konfliktov, zatem pregledam statistične podatke in podatke dosedanjih raziskav, na koncu pa temo povežem še z različnimi področji socialnega dela – z mladimi, s celotno družino, s starimi. Raziskava je bila kvantitativna, empirična, deskriptivna oziroma opisna ter korelacijska. Merski instrument je predstavljal strukturiran spletni vprašalnik, oblikovan v programu Arnes 1ka. Vzorec je bil neslučajnosten, natančneje priročen, prav tako izbran še po metodi snežne kepe. Metodo raziskovanja je predstavljalo spletno anketiranje. Na koncu sem za večino zbranih podatkov opravila kvantitativno analizo s pomočjo statističnih metod. Za dve vprašanji odprtega tipa sem opravila še kvalitativno analizo - odprto ter osno kodiranje. V drugem delu naloge so predstavljene končne ugotovitve, dobljene na podlagi predvsem kvantitativne, nekaj pa tudi kvalitativne analize podatkov. Glavne ugotovitve na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj in hipotez ob začetku raziskovanja so tako bile, da velja srednje močna povezanost med načinom bivanja (sobivanjem) in starostjo vprašanih oseb; nato da ima večina vprašanih mladih izkušnjo sobivanja s predstavniki tretje generacije, ki so z njimi v sorodu po očetovi strani; da s strani tretje generacije do srednje generacije po mnenju vprašanih predstavnikov mlade generacije prevladuje demokratični stil vzgoje oziroma elementi le-tega; da je največ oseb opredelilo lokacijo bivanja v času medgeneracijskega sobivanja kot ruralno okolje; da se je pokazala nizka korelacija med pogostostjo nastajanja konfliktov in zadovoljstvom mladih oseb z medgeneracijskim sobivanjem ter da se je pokazala neznatna korelacija med številom let sobivanja in zadovoljstvom mladih z medgeneracijskim sobivanjem.

Ključne besede

medgeneracijska solidarnost;medgeneracijski konflikti;družina;generacije;socialno delo;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FSD - Fakulteta za socialno delo
Založnik: [Š. Močilnik]
UDK: 392.3
COBISS: 204014339 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 775
Št. prenosov: 125
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Young people's intergenerational coexistence experiences
Sekundarni povzetek: In my research, I was generally interested in the topic of coexistence of three (in principle primarily related and consecutive) generations, but I focused on various sub-topics within it, namely the different forms of coexistence, its advantages and disadvantages, as well as its duration and satisfaction with it, conflicts, parenting styles, contacts between the generations, the setting during this way of living, and so on. In the first part of the thesis, I present the theory, focused on the definitions of family, generations, intergenerational coexistence, then intergenerational ambivalence, which includes the simultaneous presence of both solidarity and conflicts, then I review statistics and research data, and finally I link the topic to different fields of social work - with young people, with the whole family, with the elderly. The research was quantitative, empirical, descriptive and correlational. The measurement instrument was a structured online questionnaire designed in Arnes 1ka. The sample was a non-random, rather convenience sample, also chosen by the snowball method. The research method was an online survey. At the end, I did a quantitative analysis using statistical methods for most of the collected data. For the two open-type questions, I also carried out a qualitative analysis – open and axial coding. The second part of the thesis presents the final findings, got mainly with quantitative, but also some qualitative data analysis. The main findings based on the research questions and hypotheses defined at the beginning of the research were that there is a medium strong correlation between the way of living (coexistence) and the age of the respondents; that the majority of the interviewed young people have experience of coexistence with members of the third generation who are related to them on their father's side; that from the third generation to the middle generation, according to the young generation respondents, the democratic parenting style, or elements of it, predominates, that most people identified their location of living during intergenerational coexistence as rural setting; that there was shown a low correlation between the frequency of conflicts and young people's satisfaction with intergenerational coexistence, and that there was a negligible correlation between the number of years of coexistence and young people's satisfaction with intergenerational coexistence.
Sekundarne ključne besede: intergenerational solidarity;intergenerational conflicts;family;generations;social work;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Strani: 195 str.
ID: 19833940