Povzetek

Velikanska produkcija protiturške propagande je imela za posledico stereotipno podobo Otomana kot divjega, krvoločnega in nečloveškega bitja, označen je bil kot dedni sovražnik krščanstva. Tovrstna propaganda je bila namenjena reševanju notranjih političnih težav. Obenem je ljudsko mišljenje globoko zaznamovalo tisto, kar se je uveljavilo pod imenom turška nadloga in strah pred Turki, o čemer pričajo številne povesti, pesmi, pridige in posamezne šege.

Ključne besede

slovenska knjževnost;slovenska proza;zgodovinki roman;zgodovinska povest;slovstvena folklora;imagologija;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
UDK: 821.163.6.09-3:398.5(497.4):316.647.8(=512.161)
COBISS: 49403490 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 0
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: The massive scale of anti-Turkish propaganda led to the stereotype of Ottoman as a wild, bloodthirsty and inhuman being, characterised as the hereditary enemy of Christianity. The aim of this kind of propaganda was to solve internal political problems. At the same time, such thinking deeply marked something that asserted itself later as fear of Turks and the feeling that they meant trouble, about which many novels, poems, sermons and individual customs give evidence.
Sekundarne ključne besede: Turks;Slovene ethnology;Slovene historical novel;Slovene historical poems;imagology;
Vrsta dela (COBISS): Delo ni kategorizirano
Strani: Str. 199-204
ID: 19892452