Povzetek
Velikanska produkcija protiturške propagande je imela za posledico stereotipno podobo Otomana kot divjega, krvoločnega in nečloveškega bitja, označen je bil kot dedni sovražnik krščanstva. Tovrstna propaganda je bila namenjena reševanju notranjih političnih težav. Obenem je ljudsko mišljenje globoko zaznamovalo tisto, kar se je uveljavilo pod imenom turška nadloga in strah pred Turki, o čemer pričajo številne povesti, pesmi, pridige in posamezne šege.
Ključne besede
slovenska knjževnost;slovenska proza;zgodovinki roman;zgodovinska povest;slovstvena folklora;imagologija;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2011 |
Tipologija: |
1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
UDK: |
821.163.6.09-3:398.5(497.4):316.647.8(=512.161) |
COBISS: |
49403490
|
Št. ogledov: |
0 |
Št. prenosov: |
0 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
The massive scale of anti-Turkish propaganda led to the stereotype of Ottoman as a wild, bloodthirsty and inhuman being, characterised as the hereditary enemy of Christianity. The aim of this kind of propaganda was to solve internal political problems. At the same time, such thinking deeply marked something that asserted itself later as fear of Turks and the feeling that they meant trouble, about which many novels, poems, sermons and individual customs give evidence. |
Sekundarne ključne besede: |
Turks;Slovene ethnology;Slovene historical novel;Slovene historical poems;imagology; |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
Str. 199-204 |
ID: |
19892452 |