magistrsko delo
Urban Gselman (Avtor), Darko Goričanec (Mentor), Danijela Doberšek (Komentor), Mojca Božič (Komentor)

Povzetek

Geotermična energija v svetu po deležu proizvedene električne energije, glede na svojo nizkoogljičnost in prilagodljivost potrebam omrežja, zaseda nezavidljivo pozicijo. Glavne omejitve za razvoj projektov na tem področju so zahtevna razširitev na večje moči, nizke temperature blizu površja, pomanjkanje tehnoloških rešitev za izkoriščanje toplote globokih vrtin in negotovosti produktivnosti. Kot dodatek je iz večine geotermičnih polj možno črpati tudi ogljikovodike, kar pa je veliko manj tvegana investicija napram geotermični energiji. V magistrski nalogi obdelujemo projekt Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, kjer je implementirana tehnologija GGTC, nova tehnologija za izkoriščanje toplote globokih vrtin na obstoječih neproduktivnih plinskih ali naftnih vrtinah. Namen magistrskega dela je opisati delovanje geotermične elektrarne in tehnologije GGTC ter preveriti potrebnost modelnih programskih okolij za predvidevanje glavnih obratovalnih parametrov. Narejen je bil matematični model z uporabo polinomskega približka termodinamskega modela REFPORP ter simulacija v programskem okolju Aspen plus z uporabo termodinamskega modela UNIFAC in REFPORP. Izvedene so bile občutljivostne analize vhodnega tlaka v turbino, tlaka kondenzacije in masnega pretoka delovnega fluida. Rezultati simulacije in modela so bili analizirani, tako kot tudi odstopanja med modelom in simulacijo z uporabo obeh termodinamskih modelov stanja. Rezultati kažejo na maksimum proizvedene mehanske moči na turbini pri vhodnem tlaku 65 bar v matematičnem modelu in 85 bar ali 95 bar v simulaciji z uporabo REFPROP ali UNIFAC termodinamskega modela stanja. Podobno doseže maksimum potreben toplotni tok iz vrtine, in sicer pri vrednostih 37,5 bar v simulaciji z uporabo UNIFAC modela in 21 bar v matematičnem modelu in simulaciji z uporabo REFPROP modela. Ugotovljeno je bilo, da so relativna odstopanja občutljivostnih analiz ob mejah analiziranih področij dosegala vrednosti 40,7 %, generalno pa so se relativna odstopanja dosegala vrednosti do 10 %. Zaključeno je bilo, da polinomski približek termodinamskih veličin delovnega fluida ni zadovoljiv za izvajanje občutljivostnih analiz. Zaradi smernic razvoja na področju Slovenije, opredeljenih v NEPN-u so prihodnja raziskovanja na tem področju družbeno koristna.

Ključne besede

geotermična energija;občutljivostna analiza;proizvodnja električne energije;magistrske naloge;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Založnik: [U. Gselman]
UDK: 620.92:621.577.2(043.2)
COBISS: 189752323 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 137
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Power generation using geothermal gravitational heat pipe
Sekundarni povzetek: Geothermal energy occupies an unenviable position in the world as a share of electricity generated, given its low carbon nature and its flexibility to meet the needs of the grid. The main constraints to the development of projects in this field are the difficulty of scaling, the low temperatures near the surface, the lack of technological solutions to harness the heat from deep boreholes and the uncertainties of productivity. In addition, most geothermal fields can also extract hydrocarbons, which is a less risky investment compared to geothermal energy. In this MSc thesis we work on a project Pilot Geothermal Power Plant on the existing PG-8 gas well, where GGTC, a novel technology is implemented to exploit the heat from deep wells on existing unproductive gas or oil wells. The aim of the MSc thesis is to describe the operation of the geothermal power plant and the GGTC technology and to verify the necessity of modelling software for the prediction of the main operating parameters. A mathematical model using the polynomial approximation of the REFPORP thermodynamic model and a simulation in the Aspen plus software using the UNIFAC and REFPORP thermodynamic models were performed. Sensitivity analyses of turbine inlet pressure, condensation pressure and working fluid mass flow were performed. The simulation and model results were analysed as well as the deviations between model and simulation using both thermodynamic state models. The results show a maximum of mechanical power generated at the turbine at an inlet pressure of 65 bar in the mathematical model and 85 bar or 95 bar in the simulation using the REFPROP or UNIFAC thermodynamic state model. Similarly, the required heat flux from the borehole reaches a maximum at 37,5 bar in the simulation using the UNIFAC model and 21 bar in the mathematical model and the simulation using the REFPROP model. It was found that the relative deviations of the sensitivity analyses at the boundaries of the analysed areas reached values of 40.7%, while in general the relative deviations were up to 10%. It was concluded that the polynomial approximation of the thermodynamic quantities of the working fluid is not satisfactory for performing sensitivity analyses. Future research in this field is socially beneficial in view of the development guidelines for Slovenia as defined in the NEPN.
Sekundarne ključne besede: Geothermal energy;ORC;GGTC;sensitivity analysis;electricity production;Pg-8;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Konec prepovedi (OpenAIRE): 2026-11-22
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za kemijo in kemijsko tehnologijo
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 47 f.))
ID: 19898204