diplomsko delo
Anja Pergar (Avtor), Marjan Marinšek (Mentor)

Povzetek

Beton predstavlja enega izmed najbolj uporabljenih gradbenih materialov na svetu. Omogoča proizvodnjo raznovrstnih konstrukcij. Ob izpostavljenosti različnim zunanjim dejavnikom, ki negativno vplivajo na material, pride do nastanka razpok. Ker proizvodnja betona s sproščanjem emisij CO₂ negativno učinkuje na okolje, se iščejo drugačni pristopi za celjenje razpok in hkrati zmanjševanje teh emisij. V diplomskem delu je predstavljen princip samopopravljivosti v betonu in predlagan nov proces, kjer se z uporabo encimov CO₂ porablja in se ne sprošča.

Ključne besede

beton;razpoke;samopopravljivost betona;encimi;encimsko samoobnovljivi material;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Založnik: [A. Pergar]
UDK: 666.97:577.15(043.2)
COBISS: 164401667 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 15
Št. prenosov: 9
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Self-healing enzymatic construction materials
Sekundarni povzetek: Concrete is one of the most widely used construction materials in the world. It enables the production of a wide variety of structures. When exposed to various external factors that adversely affect the material, cracks can form. As concrete production has a negative impact on the environment through CO₂ emissions, alternative approaches are being sought to heal cracks and at the same time reduce these emissions. In this thesis, the principle of self-healing in concrete is presented and a new process is proposed using enzymes where CO₂ is consumed and not released.
Sekundarne ključne besede: concrete;construction material;self-healing;enzymes;Gradbeni materiali;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 1000372
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za kemijo in kemijsko tehnologijo, UNI Kemijsko inženirstvo
Strani: 26 str.
ID: 19908994