diplomsko delo
Tadeja Pucko (Avtor), Mihaela Koletnik (Mentor)

Povzetek

V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Renkovcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Renkovci ter okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti renkovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno ali dolinsko podnarečje. Velik del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Renkovci. Narečno gradivo sem zbirala z vprašalnicami za sadovnjak, vrt, polje in živali, ki jih je zbrala Francka Benedik. Vprašanja sem zastavila informatorki ge. Barbari Režonja, ki se je celo življenje ukvarjala s kmetijstvom, zato zelo dobro pozna razno poljedelsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Glede na odgovore sem naredila slovar, ki je razdeljen na tri dele, in sicer: Vrt in sadovnjak; Kmečko orodje, pridelki, delo na polju in Živali, ter ga uredila po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira in ga pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla sodobna tehnika in ga pozna tudi mlajša generacija. Slovarček obsega 700 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskih. Največ izposojenk je germanskih, nato sledijo romanske, ki so bili največkrat sprejete prav prek nemščine, najmanj pa je madžarskih izposojenk.

Ključne besede

slovenščina;narečja;dialektologija;Renkovci;poljedelstvo;izrazje;panonska narečna skupina;prekmursko narečje;dolinski govor;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Izvor: Maribor
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [T. Pucko]
UDK: 811.163.6(043.2)
COBISS: 19123464 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1723
Št. prenosov: 311
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Agricultural terms in Renkovci
Sekundarni povzetek: In this graduate thesis with the title Agricultural Terms in Renkovci I have firstly introduced geographical and cultural features of Renkovci and its surroundings. Then I have displayed the phonological and morphological features of Renkovci speech, which is classified into the Pannonian Dialectal Group by the Slovene dialectology or precisely it is classified into the Prekmurje Dialect and into southern dialect or the subdialect of the Dolinsko Region. The majority of this graduate thesis is composed of collection of agricultural terms in Renkovci. I have collected the dialectal material with the help of questionnaires for the orchard, field and animals collected by Francka Benedik. I have questioned Mrs Barbara Režonja, the informant, who has been dealing with agriculture all her life thus is familiar with various agricultural terms that were spoken in the past as well as today very well. Based on the answers I have compiled a dictionary divided into three parts: Garden and Orchard; Farm Tools, Crops, Field Work; Animals and have edited it in alphabetical order. Archaic vocabulary that has been dying out and is known only to the oldest generation of speakers has been included into the dictionary as well as contemporary vocabulary brought in by the modern technology and is known to the younger generation. The dictionary encompasses 700 entries mostly of which are nouns. The standard Slovene headword is followed by the phonetically written dialect equivalent with the word-type marker of the headword. The meaningful explanation of the word follows taken from the Dictionary of Standard Slovene Language. Each expression is followed by the segment of recorded dialectal material, where the actual dialect term is used. I have also made an analysis of the origin of the words and found that most of the words have not been borrowed that is they are of Slavic origin. The majority of loanwords are of German origin, followed by those of Romance origin, which were in most cases accepted through German language. The least loanwords come from Hungarian language.
Sekundarne ključne besede: Slovene language;dialectology;the Pannonian Dialectal Group;the Prekmurje Dialect;the speech of the Dolinsko Region;agricultural terms;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Strani: 90 f.
Ključne besede (UDK): language;linguistics;literature;jezikoslovje;filologija;književnost;linguistics and languages;jezikoslovje in jeziki;languages;jeziki;slavic / slavonic languages;slovanski jeziki;south slavic / slavonic languages;južnoslovanski jeziki;slovenian / slovene language;slovenščina;
ID: 19911
Priporočena dela:
, diplomsko delo
, ni podatka o podnaslovu
, ni podatka o podnaslovu
, ni podatka o podnaslovu
, ni podatka o podnaslovu