magistrsko delo
Povzetek
Genska terapija, natančneje genski elektroprenos (GET), predstavlja nov nevirusni pristop za bolj lokalizirano dostavo terapevtskih učinkovin v tkiva, s čimer se zmanjša njihova sistemska toksičnost. Plazmid, ki nosi zapis za humani interlevkin-12 (phIL12), je trenutno v klinični študiji faze I pri bolnikih z bazalnoceličnim karcinomom v predelu glave in vratu (Clinicaltrials.gov: NCT05077033). Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti biodistribucijo plazmida phIL12 v organih prašiča po genskem elektroprenosu v različnih časovnih točkah (7, 14 in 28 dni), kar smo storili z ugotavljanjem števila kopij plazmida phIL12 s qPCR. Pokazali smo, da je plazmid phIL12 po genskem elektroprenosu prisoten v vseh preučevanih organih/tkivih, z izjemo ne-drenažnih bezgavk Lnn.subiliaci. Zadrževalni čas plazmida v večini organov (jetrih, ledvicah, drenažnih površinskih plečnih bezgavkah Lnn. cervicales superficiales dorsalis, vranici, jajčniku, očesu in pljučih) je 7 dni. Mednje sodi tudi jajčnik, kar je pri genski terapiji pomembno, saj se vnesen genski material ne sme prenesti na naslednje generacije. V vzorcih srca, možganov, kože na mestu elektroprenosa in kože z oddaljenega mesta pa smo plazmid zaznali tudi v zadnji časovni točki (28 dni). Elektroprenos s ploščatimi elektrodami je privedel do 3-krat večjega števila kopij plazmida pri največji uporabljeni koncentraciji plazmidne DNA (2 mg/mL) po 7 dneh v primerjavi z igelnimi elektrodami, a razlika ni bila statistično značilna (p > 0,05).
Ključne besede
genska terapija;genski elektroprenos;plazmid phIL12;biodistribucija;prašiči;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2023 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL BF - Biotehniška fakulteta |
Založnik: |
[K. Belingar] |
UDK: |
602.6/.7:615.015:616-006 |
COBISS: |
164763139
|
Št. ogledov: |
13 |
Št. prenosov: |
7 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Biodistribution of phIL12 plasmid after gene electrotransfer into skin in porcine model |
Sekundarni povzetek: |
Gene therapy, specifically gene electrotransfer (GET), represents a new non-viral approach for more localized delivery of therapeutic agents to tissues, thereby reducing their systemic toxicity. A plasmid encoding human interleukin-12 (phIL12) is currently in a phase I clinical study in patients with basal cell carcinoma of the head and neck region (Clinicaltrials.gov: NCT05077033). The aim of the thesis was to evaluate the biodistribution of phIL12 plasmid in organs of porcine model after gene electrotransfer at different time points (7, 14 and 28 days), which we did by determining the number of phIL12 plasmid copies by qPCR. We showed that phIL12 plasmid is present in all studied organs/tissues after gene electrotransfer, with the exception of non-draining lymph nodes Lnn. subiliaci. The retention time of the plasmid in most organs (liver, kidney, draining lymph nodes Lnn. cervicales superficiales dorsalis, spleen, ovary, eye and lung) is 7 days. This includes the ovary, which is important in gene therapy, as the introduced genetic material must not be passed on to subsequent generations. In samples of the heart, brain, skin at the site of electrotransfer and skin from a distant site, we detected the plasmid also at the last time point (28 days). Electrotransfer with flat electrodes resulted in a 3-fold higher number of plasmid copies after 7 days with the highest concentration used (2 mg/mL), compared to needle electrodes, but the difference was not statistically significant (p > 0,05). |
Sekundarne ključne besede: |
gene therapy;gene electrotransfer;plasmid phIL12;biodistribution;pigs; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za mikrobiologijo |
Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (XII, 54 str., [2] f. pril.)) |
ID: |
19941478 |